Tiskane izdaje
Dostojanstvenik Anglikanske cerkve James Ussher, ki je aktivno sodeloval v cerkveni in posvetni politiki svojega časa, se je resno ukvarjal tudi z besedili cerkvenih očetov in predvsem s kronologijo Stare zaveze Svetega pisma. Obširno je pisal o krščanstvu v Mali Aziji in nasprotoval katolištvu.
Kot strokovnjak za semitske jezike je zagovarjal zanesljivost hebrejskega besedila Stare zaveze in na Bližnji vzhod celo poslal svojega agenta, da je zanj zbiral biblične in druge stare rokopise. Strokovnjaki ga še danes spoštujejo zaradi pravilnega ločevanja med izvirnimi in ponarejenimi pismi svetega Ignacija iz Antiohije.
Verjetno ga je proučevanje Svetega pisma spodbudilo k temu, da se je začel ukvarjati tudi s kronološkimi študijami in 1648. objavil razpravo o koledarju. To je bila zgolj napoved njegovega najznamenitejšega dela Annales veteris testamenti, a prima mundi origine deducti (Anali Svetega pisma Stare zaveze od začetkov sveta) iz leta 1650 in njegovega nadaljevanja Annalium pars posterium (Naslednji del Analov) iz leta 1654.
Ussher je v tem delu podal znamenito trditev, da je Bog Zemljo ustvaril na predvečer 23. oktobra 4004 pr. n. š. Drugi akademiki so datum stvarjenja izračunali po svoje in ugotovili, da je bila Zemlja ustvarjena 23. oktobra istega leta ob devetih dopoldne, opoldne ali ob devetih zvečer. Ussherjevo delo je bilo pozneje velikokrat tarča posmeha kot simbol religiozne nevednosti.
Njegovo izračunavanje let se s stališča današnje znanosti lahko zdi trivialno in nekoliko ekscentrično, saj je starost Zemlje danes ocenjena na štiri milijarde let, starost vesolja pa še na devet milijard let več, vendar je v svojem času opravil pomembno in težko nalogo, ki so se je pred njim precej neuspešno lotili že številni drugi renesančni učenjaki. Ussher je moral za izdelavo takšne kronologije imeti predvsem izjemno veliko znanja.
Sveto pismo je moral najprej trdno zasidrati v zgodovino, kar je zahtevalo odlično poznavanje stare zgodovine z vzponom Perzijcev, Grkov in Rimljanov vred. Poleg tega je moral dobro poznati vse svetopisemske jezike in Sveto pismo. Tudi njegovo navajanje zgodovinskih dogodkov je ponavadi presenetljivo ustrezalo današnjemu znanju – denimo smrt Aleksandra Velikega je pravilno postavil v leto 323 pr. n. š., umor Julija Cezarja pa v leto 44 pr. n. š.
Dogodki na današnji dan:
1695 Rodil se je arhitekt in dekorater François de Cuvilliés starejši, eden glavnih predstavnikov bavarskega rokokoja (umrl 1768).
1817 Rodil se je francoski slovničar,leksikograf in enciklopedist Pierre Larousse, ustanovitelj založbe Libraire Larousse (umrl 1875).
1908 V Ljubljani je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, ki je
nastala iz »društvene godbe« Glasbene matice.
1934 Kitajska Rdeča armada se je pod vodstvom Mao Zedonga podala na legendarni dolgi pohod.
1939 Umrl je ameriški pisatelj Zane Grey, avtor romantičnih romanov o Divjem zahodu, ki je ustvaril novi literarni žanr vestern (rojen 1872).
1940 Rodil se je brazilski nogometaš Edison Arantes do Nascimento, bolj znan pod imenom Pelé.
1956 Z demonstracijami v Budimpešti se je začel splošni ljudski upor proti sovjetskemu modelu komunizma na Madžarskem.
