Rimski znanstvenik, enciklopedist in nacionalist Gaius Plinius Cecilius Secundus Maior, bolj znan kot Plinij Starejši, ki se je rodil v današnjem Comu v Cisalpinski Galiji, je v Rimu študiral književnost, govorništvo in pravo ter vojaške vede. Pri triindvajsetih letih je postal vojak in v Germaniji napredoval v poveljnika konjenice. Dvanajst let pozneje se je vrnil v Rim, bil v času cesarja Nerona pravnik, pod Vespazijanom pa ugledni prokurator v Galiji, Afriki in Španiji. Pod cesarjema Vespazijanom in Titom je bil tudi cesarski svetnik.
Ob aktivnem javnem življenju si je Plinij Starejši vzel čas tudi za plodovito pisanje. Napisal je vsaj 75 knjig in okrog 160 zvezkov neobjavljenih del. V knjigah je pisal o konjeniški taktiki, življenjepisih, zgodovini Rima, rimskih vojaških pohodih v Germaniji, slovnici, retoriki in sodobni zgodovini. Njegovo najbolj znamenito delo je bila Historia Naturalis (Naravoslovje) v sedemintridesetih knjigah, ki jo je objavil leta 77. V tem delu je zbral vse, kar so Rimljani vedeli o naravi na področjih kozmologije, astronomije, geografije, zoologije, botanike, mineralogije, medicine, metalurgije in kmetijstva. Rdeča nit tega dela je sicer bil antropocentrizem.
Novost pri pisanju Naravoslovja je bilo Plinijevo skrbno navajanje virov. Prvo knjigo tako sestavlja seznam tem in virov za vsako od naslednjih 36 knjig. Druga knjiga se ukvarja z kozmografijo, meteorologijo in zemeljskimi pojavi. Sledijo ji tri knjige o geografiji, ena o človeku, štiri o živalih, šest o botaniki, dve o kmetijstvu, osem o rastlinski medicini, pet o živalski medicini in pet o kovinah in kamninah ter njihovi uporabi v medicinske in gradbene namene.
Po zatonu antičnega sveta in izgubi grških virov, na katere se je Plinij Starejši močno naslanjal, je njegovo delo v srednjeveški Evropi postalo nadomestek za splošno izobrazbo. Poznejši enciklopedisti so ga radi prepisovali kljub dejstvu, da pri pisanju ni bil kritičen, ampak je hotel z njim pri bralcih predvsem vzbujati radovednost. Knjiga je kljub svojim pomanjkljivostim do danes ostala ključni vir za preučevanje rimskega življenja.
O Pliniju Starejšem je največ znanega iz zapisov njegovega nečaka Plinija Mlajšega, ki je opisal tudi njegovo smrt. Plinij Starejši je umrl 24. avgusta 79, ko je bil poveljnik rimskega ladjevja v Neapeljskem zalivu. Ko je izvedel za izbruh Vezuva, ki je pokopal Pompeje, se je z ladjo odpravil proti obali, da bi raziskal vzroke za ognjeniški izbruh in pomiril prestrašene meščane, zašel v oblak strupenih ognjeniških plinov ter umrl.
410 Vizigoti so pod vladarjem Alarikom po skoraj osmih stoletjih prvič zavzeli Rim in ga oplenili. Ta dogodek je simboliziral propad zahodnega Rimskega cesarstva.
1898 Rodil se je slovenski slikar Avgust Černigoj (umrl 1985), utemeljitelj slovenskega konstruktivizma in najvidnejši predstavnik zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti.
1902 Rodil se je francoski zgodovinar Fernand Braudel, avtor veliko zgodovinskih del, ki je vpeljal nov koncept zgodovinskega časa (umrl 1985).