24. januar

Na današnji dan leta 1679 se je rodil nemški filozof, matematik in znanstvenik Christian Wolff. Napisal je celo vrsto del o filozofiji, teologiji, psihologiji, botaniki in fiziki.

Objavljeno
23. januar 2007 23.01
Posodobljeno
23. januar 2007 20.23
24. januarja 1679 se je rodil nemški filozof, matematik in znanstvenik Christian Wolff. Študiral je na univerzah v Breslauu, Jeni in Leipzigu ter bil učenec filozofa in matematika Gottfrieda Wilhelma Leibniza . Na njegovo priporočilo so ga leta 1707 imenovali za profesorja matematike na univerzi v Halleju, vendar so ga 1723. izgnali z nje, saj se je spustil v teološki spor s pietisti, privrženci nemškega gibanja za spodbujanje ponižnosti v luteranskih cerkvah.

Od 1723 do 1740 je bil tako profesor matematike in filozofije na univerzi v Marburgu v deželi Hessen, med letoma 1716 in 1725 pa tudi svetovalec za znanost ruskega carja Petra Velikega, ki mu je v St. Peterburgu pomagal pri ustanavljanju ruske akademije znanosti. Leta 1741 se je na zahtevo novega pruskega kralja Friderika II. Velikega vrnil v Halle in postal kancler univerze.

Wolff je napisal celo vrsto del o filozofiji, teologiji, psihologiji, botaniki in fiziki. V razpravah s skupnim naslovom Vernünftige Gedanken (Racionalne ideje) je obravnaval veliko tem in v poljudni obliki razložil tudi Leibnizove teorije. Poudarjal je, da mora imeti vsak dogodek zadosten razlog, da se zgodi, ali pa pride do nemogočega – da se nekaj zgodi brez razloga.

Pri razvoju svojega filozofskega sistema je izhajal iz anglo-francoskega razsvetljenstva ter del Leibniza in Reneja Descartesa. Bistvo njegovega sistema, ki je bil pomembna gonilna sila razvoja nemške filozofske misli, sta bila racionalizem in matematična metodologija.

Dogodki na današnji dan

76 Rodil se je rimski cesar Publius Aurelius Hadrijan, Trajanov naslednik, ki je spoznal, da rimsko cesarstvo slabi, zato je končal vojne in utrdil njegove meje (umrl 138).

1705 Rodil se je Farinelli, eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi osemnajstega stoletja in eden največjih pevcev v zgodovini opere nasploh (umrl 1782).

1712 Rodil se je pruski kralj Friderik II. Veliki, pod katerim se je Prusija dokončno uvrstila med evropske velesile (umrl 1786).

1757 V Zagrebu je umrl vodilni ljubljanski kipar 18. stoletja Francesco Robba (rojen okoli 1698).

1852 Umrl je slovaški pesnik Ján Kollár, ki je imel pomembno vlogo v narodnem in literarnem prerodu Slovanov v prvi polovici devetnajstega stoletja (rojen 1793).

1882 Rodil se je ameriški astronom Harold Delos Babcock, ki je skupaj s sinom Horaceom Welcomom Babcockom leta 1951 izumil sončni magnetograf, s katerim je bilo mogoče natančno opazovati sončevo magnetno polje (umrl 1968).

1888 Rodil se je nemški konstruktor letal Ernst Heinrich Heinkel, ki je tik pred drugo svetovno vojno razvil prvo uspešno raketno letalo (umrl 1958).

1901 Rodil se je francoski grafik, scenograf in slikar Cassandre, ki je s svojimi plakati močno vplival na oglaševanje v prvi polovici dvajsetega stoletja (umrl 1968).

1965 V Londonu je umrl britanski državnik sir Winston Churchill (rojen 1874).

1990 Predstavniki Zveze komunistov Slovenije so protestno zapustili 14. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kar je praktično pomenilo razpad ZKJ.