Tiskane izdaje
V prvi polovici 17. stoletja je bila srednja Evropa popolnoma izčrpana zaradi nenehnih vojn. Strasti so se malo pomirile le konec drugega desetletja, vendar so se na Češkem leta 1618 spet razvnele. Protestantski plemiči v Pragi so se uprli katoliškemu cesarju in na Hradčanih vrgli skozi okno njegova odposlanca. Cesar svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti je bil hkrati tudi češki kralj in uporniki so namesto njega imenovali za vladarja volilnega kneza Friderika Pfalškega.
Cesar Ferdinand II. je hitro ukrepal. Na Češko je poslal vojsko in ta je v bitki pri Beli gori premagala upornike. Ferdinand Pfalški, zaradi kratke vladavine imenovan zimski kralj, je pobegnil, v Pragi pa se je cesar grozovito maščeval in dal javno usmrtiti 27 čeških plemičev. Da bi zatrli nemire, so v mesto vkorakali vojaki pod poveljstvom stremuškega častnika Albrechta von Wallensteina.
V cesarstvu bi zavladal mir, če v Nemčijo ne bi vkorakal protestantski danski kralj Christian, ki se je izgovoril, da mora zaščititi sovernike. Wallenstein je predlagal cesarju, da bi danskega kralja pregnal iz Nemčije na svoje stroške in s svojimi možmi in to mu je tudi uspelo. V zahvalo ga je cesar povzdignil v državnega kneza in tako je Wallenstein za kratek čas postal najmočnejši človek v državi. Drugi državni knezi so se počutili ogrožene, zato so zahtevali njegovo glavo. Takrat se je v vojno vmešal protestantski švedski kralj Gustav Adolf. Wallenstein je spet moral na bojišče, a Švedov ni mogel premagati. Sklenil je le kompromisni mir, zato so ga osumili veleizdaje – na cesarjev ukaz so ga umorili njegovi lastni častniki.
Z Wallensteinovo smrtjo je cesar povrnil nadzor nad vojsko, iz države mu je uspelo pregnati Švede, z nemškimi protestanti pa je konec maja 1635 sklenil tako imenovani praški mir. A to je bil kratkotrajni kompromis. Na pobudo južnonemških knezov, ki se niso strinjali z njim, sta se v vojno kmalu vmešali Francija in Španija in boji so trajali še več kot deset let. Tridesetletna vojna se je končala z westfalskim mirom, ki so ga po štirih letih pogajanj v Münstru in Osnabrücku sprte strani končno podpisale 24. oktobra 1648.
1658 Rodil se je slovenski zdravnik Marko Gerbec – Marcus Gerbezius (umrl 1718).
1775 Rodil se je zadnji mogulski vladar Indije Bahadur Šah II., ki je bil pesnik, glasbenik in kaligraf kakor politik (umrl 1862).
1861 Rodil se je ruski cesarski častnik in voditelj donskih Kozakov Aleksej Maksimovič Kaledin, eden prvih organizatorjev odpora proti boljševiškim revolucionarjem v Rusiji (umrl 1918).
1917 Združene čete nemške in avstro-ogrske vojske so v 12. soški ofenzivi z bliskovitim napadom v tako imenovanem čudežu pri Kobaridu razbile italijansko obrambno črto in prisilile italijansko vojsko k umiku, ki se je končal ob reki Piavi.
1961 V Buenos Airesu je umrl srbski politik, nekdanji jugoslovanski ministrski predsednik Milan Stojadinović (rojen 1888).
