25. april

Na dnašnji dan leta 1194 se je rodil italijanski plemič in vojak Ezzelino III. da Romano, ki ga je pesnik Dante zaradi razvpite krutosti umestil v Pekel svoje Božanske komedije. Ezzelino je bil podestat (fevdalni župan) Verone, Vicenze in Padove; kot sposobni vojaški poveljnik in uspešni spletkar je oblast razširil in utrdil po skoraj vsej severni Italiji, ko je cesarju Frideriku II. in procesarskim gibelinom pomagal v boju proti papeški stranki gvelfov.

Ko mu je oče leta 1223 podelil Trevignano, se je Ezzelino takoj povezal z lokalnim plemištvom Verone in se mesta dve leti pozneje tudi polastil. Leta 1226 je postal veronski podestat in lombardsko ligo podprl v boju proti cesarju Frideriku II. Ker si je liga v Veroni prizadevala, da bi pomirila sprte frakcije, je leta 1230 odstopil s položaja podestata, ko pa se je dve leti pozneje pridružil Frideriku II., se je Verone spet polastil. Njegovemu položaju v mestu so neprestano oporekala sosednja mesta Mantova, Padova in Brescia, kar pa je prekinil sam cesar, ki je avgusta 1236 prišel v Verono in potrdil Ezzelinovo suverenost.

Ezzelino je začel hitro povečevati svojo moč. Novembra 1236 je cesarju pomagal podrediti in neusmiljeno opleniti Vicenzo, nekaj mesecev pozneje pa je samostojno zavzel Padovo. Ker je leta 1237 Frideriku II. pomagal, da je lombardsko ligo premagal v pomembni bitki pri Cortenuovi, mu je cesar dal roko svoje nezakonske hčerke Selvaggie. Ezzelino je takrat v cesarjevem imenu začel obračunavati z lastnimi sovražniki, med katerimi so bila tudi mesta, ki so bila zvesta cesarju.

Po Friderikovi smrti 1250 je bil Ezzelino dovolj močan, da je lahko še nekaj časa obdržal svoje pridobitve. Papež Inocenc IV. ga je izobčil kot heretika in proti njemu sprožil križarski pohod. Propapeški gvelfi so s pomočjo Benetk leta 1256 zavzeli Padovo. Čeprav je Ezzelino leta 1258 zavzel Brescio, je izgubil dva močna zaveznika. Septembra 1259 je poskušal zavzeti Milano, vendar mu ni uspelo, nasprotniki pa so ga poleg tega ranjenega zajeli. Ker je zavračal hrano in zdravniško pomoč, je nekaj dni pozneje umrl.

Dogodki na današnji dan:

1635 Umrl je italijanski politični pisec, literarni kritik in pesnik Alessandro Tassoni , znan po satirični pesnitvi La secchia rapita (Ugrabitev vedra) o vojni med Bologno in Modeno, ki med kritiki velja za najboljše italijansko delo tega žanra (rojen 1565).

1714 Rodil se je švicarski pravnik Emmerich de Vattel, ki je teorijo o naravnem pravu uporabil za razlago mednarodnih odnosov (umrl 1767).

1874 Rodil se je italijanski izumitelj in elektroinženir Guglielmo Marconi, izumitelj radijske antene, magnetnega detektorja in začetnik brezžične telegrafije (umrl 1937).

1917 Rodila se je ameriška pevka Ella Fitzgerald, ki je po vsem svetu postala znana zaradi širokega razpona in izredne miline svojega glasu, slovela pa je predvsem po pevski tehniki scat (umrla 1996).

1953 Na četrtem kongresu Ljudske fronte Jugoslavije je bila ustanovljena Socialistična zveza delovnega ljudstva.