Tiskane izdaje
26. januarja 1918 se je rodil romunski diktator Nicolae Ceausescu. Na oblast je prišel leta 1965 in vladal do svojega političnega padca in usmrtitve med revolucionarnimi dogodki leta 1989.
Kot komunistični funkcionar je bil večkrat zaprt. V ječi je postal varovanec komunističnega voditelja Gheorgheja Gheorghia-Deja. Avgusta 1944, tik pred sovjetsko okupacijo Romunije, je pobegnil iz zapora in postal sekretar zveze komunistične mladine. Ko so si komunisti leta 1947 prilastili oblast v Romuniji, je najprej vodil ministrstvo za kmetijstvo, med letoma 1950 in 1954 pa je bil namestnik ministra za oborožene sile. Pod Gheorghiu-Dejem je končno napredoval na drugo mesto v partijski hierarhiji.
Ko je Gheorghiu-Dej leta 1965 umrl, je bil Ceausescu imenovan za generalnega sekretarja romunske komunistične partije, decembra 1967 pa je postal še državni voditelj. Sprva je bil precej priljubljen zaradi neodvisne in nacionalistične politične usmeritve, s katero se je odkrito uprl SZ. Konec šestdesetih let je pretrgal sodelovanje z Varšavskim paktom in obsodil sovjetski vdor v Češkoslovaško. Leta 1974 so ga izvolili za predsednika.
Medtem ko je na zunaj vodil neodvisno politiko, se je doma vse bolj zatekal k pravoverni nacionalistični različici komunizma in centralizirani upravi. Njegova tajna policija je strogo zatirala svobodo govora in medije in ni dovolila nobene kritike režima. Da bi plačal ogromne dolgove, ki si jih je v sedemdesetih letih nabral z nesmiselnimi industrijskimi projekti, je leta 1982 ukazal izvoz večine kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov. S tem je povzročil hudo pomanjkanje hrane, goriva, zdravil in drugih nujnih potrebščin ter Romunijo potisnil v revščino. Gojil je tudi močan kult osebnosti in na pomembne položaje postavil ženo Eleno in sorodnike. Med drugim je zapovedal megalomanska gradbena dela, zaradi katerih so popolnoma spremenili središče glavnega mesta Bukarešte in mnoge vasi zravnali z zemljo, njihove prebivalce pa naselili v blokovska naselja.
Ceausescujev režim je padel med uporom decembra 1989, ko je na stran demonstrantov prestopila tudi vojska. Diktator je poskušal pobegniti, a so ga ujeli in zaradi množičnih pobojev in drugih zločinov 25. decembra 1989 usmrtili.
Dogodki na današnji dan:
1788 Britanci so začeli na mestu današnjega Sydneyja v Avstraliji urejati kolonijo za kaznjence. Ti so tako postali prvi stalni evropski naseljenci na tej celini.
1790 Na Dunaju je bila premierno izvedena Mozartova opera Così fan tutte – občinstvo jo je navdušeno sprejelo.
1797 V Žirovnici se je rodil Prešernov prijatelj, klasični filolog, literarni zgodovinar, kritik in esejist Matija Čop (umrl 1835).
1821 V Ljubljani se je začel kongres Svete alianse.
1883 Rodil se je slovenski ilustrator, slikar in karikaturist Maksim Gaspari (umrl 1980).
1907 Cesar Franc Jožef I. je sankcioniral novi zakon o državnozborskih volitvah, ki je izhajal iz načela splošne in enake volilne pravice, in s tem končal obdobje ostrih političnih bojev v Avstriji.
