Tiskane izdaje
27. decembra 1571 se je rodil nemški astronom Johannes Kepler, ki je izpeljal tri glavne zakone o gibanju planetov. Glasijo se: 1. planeti se gibljejo po eliptičnih krožnicah s Soncem v središču, 2. zveznica planet-Sonce popiše v enakih časih enake ploščine (planet se v bližini perihelija giblje hitreje, v bližini afelija pa počasneje) in 3. količnik kuba planetnih oddaljenosti od Sonca in kvadrata planetnih obhodnih časov je enak za vse planete (harmonični zakon). Z njimi je potrdil, da je Sonce v središču našega osončja.
O svojih odkritij ni razmišljal kot o zakonih. Obravnaval jih je kot nebesne harmonije, ki naj bi izražale božji načrt vesolja. S svojimi odkritji je Kopernikov heliocentrični sistem pretvoril v dinamično vesolje, v katerem Sonce aktivno pomika planete po krožnicah.
Med drugimi pomembnimi Keplerjevimi dosežki je bil nova in pravilna domneva o tem, kako deluje vid. Oblikoval je razlago o vedenju svetlobe v na novo izumljenem teleskopu. Odkril je tudi več novih nepravilnih poliedrov ter razvil novo teoretično podlago astrologije in jo omejil območje, v katerem bi njene napovedi lahko imeli za uresničljive.
Velika raznolikost Keplerjevih odkritij zakriva dejstvo, da jih je obravnaval kot del enotne zgradbe znanja. Mreža teoloških, astroloških in fizikalnih zamisli, iz katerih so se oblikovali njegovi znanstveni dosežki, zaradi zelo izvirne narave zahteva od sedanjega človeka, ki bi rad razumel, kako je lahko prišlo do njih, veliko sposobnost vživetja v drugačen intelektualni svet, kakor ga poznamo danes. Kepler je bil pri delu osredotočen na astronomijo, ki pa so jo takrat uvrščali v širšo “znanost”, imenovano “znanost o zvezdah”. To je bila mešana znanost, ki sta jo sestavljali predvsem matematika in fizika, povezovali pa so jo, recimo, še z glasbo (študij tonskih razmerij) in optiko (študij svetlobe). Razdeljena je bila tudi v teoretične in praktične kategorije. Poleg teorije o gibanju v vesolju so astronomi proučevali tudi praktične konstrukcije planetnih kart in astronomskih instrumentov. Podobno so teoretična načela astrologije dobila praktični odmev v izdelavi astroloških napovedi za posameznike, mesta, države in vreme.
Dogodki na današnji dan:
1786 Umrl je po satiričnosti znani italijanski pesnik, pisatelj, novinar in kritik Gasparo Gozzi, ki je v Italiji znova obudil zanimanje za Danteja (rojen 1713).
1822 Rodil se je francoski kemik in bakteriolog Louis Pasteur, ki je razvil cepiva proti steklini, perutninski kugi in vraničnem prisadu ter odkril postopek pasterizacije (umrl 1895).
1901 Rodila se je nemška pevka in igralka Marlene Dietrich (umrla 1992).
1923 Rodil se je slovenski slikar Jože Ovsec (umrl 1945).
1944 Na srečanju v ameriškem mestecu Bretton Woods so podpisali ustanovne listine Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je znana tudi kot Svetovna banka. Kot del OZN je začela delovati junija 1946.
1966 Umrl je ameriški sociolog Ernest Watson Burgess, ki je bil znan po raziskovanju družine kot socialne enote (rojen 1866).
