Tiskane izdaje
27. februarja 1902 se je rodil ameriški pisatelj John Steinbeck, ki je najbolj zaslovel z romanom Sadovi jeze, v katerem je izrazil vso grenkobo desetletja velike gospodarske krize. Leta 1962 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
Obiskoval je stanfordsko univerzo v Kaliforniji, je ni končal. Preden je postal znan kot pisatelj, je delal kot fizični delavec in si pridobil izkušnje, ki so dajale avtentičnost opisom delavskega življenja v njegovih zgodbah.
S prvimi tremi romani ni požel veliko uspeha, leta 1935 pa se je uveljavil s Polentarsko polico, doživeto zgodbo o Američanih mehiškega rodu. Lahkotni humor je spremenil v neizprosno bridkost v svojem naslednjem romanu Negotova bitka, klasičnem delu o stavki poljedelcev in dveh marksističnih delavskih funkcionarjih, ki jo vodita. Roman Ljudje in miši, po katerem sta nastala gledališka igra in film, je tragična zgodba o nenavadni in zapleteni vezi med priseljenskima delavcema.
S Sadovi jeze si je prislužil Pulitzerjevo in nacionalno knjižno nagrado, po knjigi pa je John Ford posnel tudi odmeven film. Gre za zgodbo o potovanju obubožane kmečke družine iz Oklahome v Kalifornijo, med katerim je izpostavljena neusmiljenemu izkoriščanju.
Po uspehu Sadov jeze je Steinbeck odšel v Mehiko in skupaj z biologom Edwardom F. Ricketsom izdelal študijo o živalstvu Kalifornijskega zaliva. Med drugo svetovno vojno je napisal nekaj učinkovitih del za vladno propagando, med drugim roman Mesec je zašel, zgodbo o Norvežanih pod nacistično okupacijo, in bil vojni dopisnik. Knjige, ki so nastale takoj po vojni, so vsebovale znane prvine socialne kritike, vendar so imele bolj sproščen in sentimentalni ton.
Naslednja Steinbeckova dela so bila bolj zabavna in poročevalska, mednje pa so se vrinili zavestni poskusi, da bi se znova uveljavil kot velik pisatelj. Med temi sta bila tudi romana Vzhodno od raja in Zima naše nezadovoljnosti. Po mnenju kritikov ni noben poskus dosegel njegovih nekdanjih uspehov, vendar je bil po romanu Vzhodno od raja, ambicioznem epu o moralnem razmerju med kalifornijskim farmarjem in njegovima sinovoma, leta 1955 posnet znan film.
Dogodki na današnji dan:
280 Rodil se je rimski cesar Konstantin I. Veliki, ki je naredil konec preganjanju kristjanov in z Milanskim ediktom povzdignil krščansko vero v državno (umrl 337).
1873 Rodil se je italijanski tenorist Enrico Caruso (umrl 1921).
1893 Ustanovljeno je bilo Slovensko planinsko društvo.
1902 Rodil se je brazilski arhitekt Lúcio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie (umrl 1998).
1932 Britanski fizik James Chadwick je odkril nevtron, tretji delec, ki sestavlja atom.
1933 Nacisti so požgali zgradbo nemškega parlamenta Reichstaga v Berlinu in za to obtožili nemške komuniste.
1943 Umrl je grški pesnik Kostis Palamas, ki je bil pomemben za razvoj sodobne grške literature (rojen 1859).
1989 Politične organizacije so v Cankarjevem domu v Ljubljani priredile manifestacijo proti izrednim razmeram na Kosovu.
