27. marec

Eno najpomembnejših božanstev antičnega sveta je bila velika mati bogov. V grško-rimskem svetu so jo od 5. stoletja pr. n. š. imenovali Cibele ali Cibebe, njeno rimsko ime pa je bilo Mater Deum Magna Idaea.

Po legendi kult čaščenja božje matere v grško-rimskem svetu izhaja iz Frigije v Mali Aziji. V klasični Grčiji je bilo središče kulta v Pesinusu na pobočjih gore Dindimus. Obstoj več podobnih božanstev nefrigijskega izvora kaže, da je bila božja mati iz legende zgolj frigijska oblika čaščenja tega božanstva v Mali Aziji. Od tod se je kult razširil najprej v Grčijo, Grki pa so mater bogov povezovali s svojo boginjo Reo in nazadnje obe poistovetili.

Med Hanibalovo invazijo na Italijo leta 204 pr. n. š. so Rimljani upoštevali prerokbo, da bodo premagali sovražnika, če bodo v Rim prinesli idaejansko mater bogov skupaj z njenim simbolom, majhnim kamnom, ki je menda padel z neba. Z njo so poistovetili svoje boginje in kult njenega čaščenja postavili na trdna tla.

V rimskem, grškem ali orientalskem okolju je imela velika mati bogov enake lastnosti, najpomembnejša je bila univerzalno materinstvo. Cibele je bila roditeljica bogov, ljudi in živali. Imenovali so jo tudi gorska mati oziroma mati divje narave – zadnje je izražal med drugim orgiastični značaj njej posvečenih obredov. Njihovi mitski udeleženci coribanti so bili divja, na pol demonska bitja, svečeniki velike matere bogov pa so se, preden so ji začeli služiti, skopili. Samopohabljenje je opravičeval mit, po katerem se je njen ljubimec, bog plodnosti Atis, skopil pod borovcem in izkrvavel do smrti. Zato so med Cibelinim letnim festivalom med 15. in 27. marcem posekali borovec in ga prinesli pred oltar, ga častili kot boga ter ga okrasili z vijolicami, ki naj bi bile vzklile iz Atisove krvi. 24. marca, na »dan krvi«, si je glavni svečenik puščal kri iz rok in jo ob glasbi cimbal, bobnov in flavt ponudil boginji, medtem ko so se nižji duhovniki divje vrteli, se med norenjem ranili ter oltar in sveto drevo obrizgali s svojo krvjo. 27. marca so srebrn kip boginje, ki je imel v glavi sveti kamen, v procesiji odnesli do pritoka Tibere Alma in ga okopali v njem.

Dogodki na današnji dan:

1845 Rodil se je nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen, ki je leta

1895 odkril posebno vrsto elektromagnetnega zračenja, žarke X (umrl 1923).

1871 Rodil se je nemški pisatelj Heinrich Mann (umrl 1950).

1889 Rodil se je turški pisatelj in prevajalec Yakup Kadri Karaosmanoglu, eden najbolj opaznih avtorjev sodobne turške književnosti, znan po študijah življenja v svoji domovini v 20. stoletju (umrl 1974).

1941 Po demonstracijah zaradi pristopa Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu so častniki jugoslovanske vojske ob podpori britanske obveščevalne službe z državnim udarom strmoglavili regenta kneza Pavla. Vodenje vlade je prevzel general Simović, na čelo države pa so postavili mladega kralja Petra II.

1972 Umrl je danski grafični umetnik M. C. Escher, ki je z realističnimi detajli dosegal bizarne optične in konceptualne učinke (rojen 1898).