Tiskane izdaje
28. avgusta 1897 se je rodil ameriški sociolog Louis Wirth, pionir v proučevanju problemov urbane družbe.
Wirth, ki je bil judovskega rodu, se je rodil v Nemčiji, študiral je v ZDA, kjer je postal ena vodilnih osebnosti sociološke šole iz Chicaga. Zanimalo ga je predvsem življenje v mestih, vedenje manjšinskih skupin in množični mediji, priznan je predvsem kot eden vodilnih urbanih sociologov. Njegov največji prispevek k socialni teoriji urbanega okolja je bila klasična razprava Urbanism as a Way of Life (Urbanizem kot način življenja) iz leta 1938. Pri raziskovalnem delu se je posvečal predvsem načinu, na katerega so se judovski priseljenci privadili na življenje v urbanizirani Ameriki, ter izrazitim družbenim procesom v življenju mest. Sicer je močno zagovarjal uporabno sociologijo, ki naj bi teoretične izsledke njegove znanosti uporabila pri praktičnem reševanju družbenih težav.
Po njegovem je bil je urbanizem oblika družbene organizacije, ki škoduje kulturi. Mesto je opredelil kot »nadomestilo primarnih stikov s sekundarnimi, v katerem slabijo sorodstvene vezi, zamira družbeni pomen družine, izumira soseska in izginjajo tradicionalne osnove družbene solidarnosti«. Skrbeli so ga vplivi mesta na enotnost družine, menil je tudi, da urbanizacija vodi k nizki in padajoči rodnosti, saj so mestne družine v nasprotju s podeželskimi majhne in bolj pogosto brez otrok. Dodal je še, da se v mestih s poroko rado odlaša, narašča pa delež samskih ljudi, kar vodi njihovi izolaciji in pomanjkanju stikov z vrstniki.
Temeljito poznavanje manjšinskih skupin, ki ga je bil Wirth kot judovski priseljenec podeželskega porekla v ZDA deležen iz prve roke, je bilo mogoče uporabiti tudi pri razumevanju težav, s katerimi so se spopadale druge manjšinske skupine, kot na primer etnične manjšine, duševno in telesno prizadeti, homoseksualci, ženske in starejši. Vsi ti so pri večinskih pripadnikih družbe bili ali pa so še vedno izpostavljeni predsodkom, diskriminaciji in odrekanju državljanskih pravic. Tudi zaradi tega so Wirthove študije več kot pol stoletja po nastanku še vedno suverena osnova za raziskave njegovih naslednikov.
Dogodki na današnjih dan:
430 Umrl je sveti Avguštin, najznamenitejši predstavnik zgodnje krščanske filozofije, imenovane »patristika«. Njegovi glavni deli sta Izpovedi in O božji državi. Slednje je najpomembnejša apologija krščanstva proti poganstvu, ki skuša s stališča krščanstva razložiti zgodovino človeštva in razmerje med pogansko in božjo državo (rojen 354).
770 Umrla je japonska cesarica Koken, zadnja vladarica, ki je na japonski prestol sedla pred sedemnajstim stoletjem (rojena 718).
1749 Rodil se je nemški pesnik, dramatik in mislec Johann Wolfgang Göthe, eden največjih svetovnih književnikov (umrl 1832).
1801 Rodil se je francoski ekonomist in matematik Antoine-Augustin Cournot, pionir v matematični ekonomiji, ki je kot prvi ekonomist dobro poznal obe vedi (umrl 1877).
1851 Rodil se je slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar (umrl 1923).
