28. december

28. decembra 1708 je umrl francoski botanik in zdravnik Joseph Pitton de Tournefort. Kot pionir v sistematični botaniki je s sistemom razvrščanja rastlin naredil velik korak naprej, njegov sistem je v nekaterih pogledih veljaven še danes.

Tournefort se je začel že zgodaj v mladosti zanimati za botaniko, vendar se ji je lahko zares posvetil šele po smrti očeta, ki ga je silil v duhovniški poklic. Po očetovi smrti je opustil študij teologije in se posvetil botaniki, vzdrževal se je z zdravniško prakso. Leta 1688 je postal profesor botanike v botaničnem vrtu v Parizu in tam ostal do smrti. Umrl je, ker ga je povozila kočija – ulica, na kateri se je zgodil tragični dogodek, se danes imenuje po njem.

Po kraljevem naročilu je prepotoval vso zahodno Evropo, predvsem pa Pireneje. Ustvaril je obsežne zbirke rastlin. Med letoma 1700 in 1702 je potoval po grških otokih in obiskal tudi Carigrad, obale Črnega morja, Armenijo in Gruzijo, spotoma pa zbiral rastline in izvajal različne botanične eksperimente. Na potovanju sta ga spremljala nemški botanik Andreas Gundesheimer in slikar Claude Aubriet, svoje vtise s poti je opisal v knjigi Relation d'un voyage du Levant (Pričevanje s popotovanja po Jutrovem). Izšla je po njegovi smrti.

V svojem najbolj obsežnem delu Éléments de botanique (1694) je Tournefort največ pozornosti posvetil klasifikaciji rastlinskih vrst. Klasifikacijo je v celoti zasnoval na strukturi rastlinskih cvetov in plodov. Blestel je predvsem v opazovanju in opisovanju rastlin – nekateri njegovi opisi vrst veljajo za sprejemljive še danes. Manj domiseln je bil pri teoretičnem delu, saj je zanikal spolnost rastlin; njegove klasifikacije, ki presegajo raven rodu, so bile pogosto preveč umetne. Z uporabo skupnega latinskega imena za rod, ki mu sledi nekaj opisnih besed za vrsto, je naredil tudi velik korak v razvoju poimenovanja rastlin z dvema latinskima besedama in tako tlakoval pot švedskemu botaniku Carlu von Linneju.

Dogodki na današnji dan:

1734 Umrl je razvpiti škotski upornik in izobčenec Rob Roy, ki sta mu britanski pisatelj sir Walter Scott in pesnik William Wordsworth pripisala pretirano slavo škotskega Robina Hooda (krščen 1671).

1789 V ljubljanskem stanovskem gledališču so izvedli Linhartovo komedijo Županova Micka, prvo gledališko delo v slovenskem jeziku.

1800 V cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani so izvedli mašo Missa in Tempore Belli, s katero se je Joseph Haydn oddolžil za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi.

1877 Rodil se je slovenski fizik in izumitelj Jurij Nardin (umrl 1959).

1889 Rodil se je nemški filmski režiser Friedrich Wilhelm Murnau, eden najpomembnejših filmskih ustvarjalcev prvih petintridesetih let kinematografije (umrl 1931).

1895 V indijski dvorani Grand Caféja v Parizu so si dobri trije ducati gledalcev ogledali prvo filmsko predstavo na svetu. Za frank na osebo sta jim prireditelja brata Lumière prikazala deset kratkih tri- do štiriminutnih filmov.

1959 V Madridu je umrl hrvaški ustaški voditelj Ante Pavelić (rojen 1889).