Tiskane izdaje
Hoditi po vrvi nad Niagarskimi slapovi je norost, o človeku, ki je to naredil kar sedemnajstkrat, pa bi gotovo rekli, da je blazen. In prav to je storil francoski akrobat in vrvohodec Blondin, ki je nad Niagarskimi slapovi prvič hodil junija 1859 – 50 metrov nad njimi je na komaj 7,5 centimetra debeli vrvi v vsako smer prehodil skoraj pol kilometra.
Pozneje je to večkrat ponovil in bil vsakič drznejši. Enkrat je hodil z zavezanimi očmi, drugič je pred seboj porival samokolnico, tretjič je s seboj vzel štedilnik in si na pol poti pripravil omleto, četrtič je bil na hoduljah. Avgusta 1859 je čez slapove na hrbtu nesel svojega agenta Harryja Colcorda. Ta je pozneje izjavil, da je bilo grozljivo, saj so se pomožne vrvi potrgale, zato je glavna vrv močno nihala. Podvig si je ogledal tudi britanski prestolonaslednik, vendar ni sprejel Blondinovega predloga, naj se mu pridruži.
Blondin se je rodil v Franciji 28. februarja 1824 kot Jean-François Gravelet. Vzdevek je prevzel od lastnika cirkusa, v katerem je delal. Pri šestih letih ga je oče, prav tako vrvohodec, poslal na gimnastično šolo v Lyonu. V mladosti je bil znan kot Mali čudež. Z akrobatsko družino Ravel je odpotoval v ZDA in nastopal v tamkajšnjem cirkusu Barnum's Greatest Show on Earth.
Leta 1862 je gostoval v londonski Kristalni palači. Po vrvi, napeti 50 metrov nad betonskimi tlemi, je vozil samokolnico, iz katere je njegova petletna hči metala na gledalce cvetne liste vrtnic. Občinstvo je bilo zgroženo, zato je moral notranji minister preprečiti ponovitev nastopa. Blondin ga je spremenil tako, da si med njim spekel omleto, naredil salto ter hodil s hoduljami.
Vedno je pritegnil velike množice gledalcev. Za dvanajst nastopov v Londonu je prejel izjemno visok honorar, znani pisatelj Charles Dickens pa je ob tem pripomnil, da si je v željnem pričakovanju tragedije prišlo ogledat Blondina pol Londona. A usodne nesreče ni nikoli doživel. Nastopal je še po sedemdesetem letu in pri 75 umrl naravne smrti v svoji angleški vili.
Dogodki na današnji dan:
1533 Rodil se je francoski renesančni filozof moralist in pisatelj Michel de Montaigne, ki je prišel do sklepa, da je naš razum nemočen pri iskanju pravice in resnice, da pa se mora človek prilagajati in odkriti določene norme v zasebnem in javnem življenju (umrl 1592).
1552 Rodil se je švicarski matematik Joost Bürgi, ki je neodvisno od škotskega matematika Johna Napiera odkril logaritme (umrl 1632).
1750 Rodil se je poljski državnik Ignacy Hrabia Potocki, veliki maršal Litve in pripadnik ene najstarejših poljskih plemiških družin (umrl 1809).
1876 Rodil se je ameriški skladatelj John Alden Carpenter, ki je kot eden prvih skladateljev v resni orkestralni glasbi uporabil jazzovske ritme (umrl 1951).
1943 Ustanovne skupine Osvobodilne fronte so podpisale Dolomitsko izjavo, s katero je Komunistična partija Slovenije prevzela vodilno vlogo v tej organizaciji.
1974 Slovenska skupščina je sprejela novo slovensko ustavo
