Tiskane izdaje
28. junija 1902 se je rodil eden najbolj razvpitih ameriških bančnih roparjev John Dillinger, ki je v kratki roparski karieri med junijem 1933 in julijem 1934 polnil stolpce vseh časopisov.
Rodil se je v Indianapolisu, odraščal pa je na neki kmetiji v bližini tega mesta. Leta 1923 se je vpisal v vojno mornarico, a je po samo nekaj mesecih služenja na ladji dezertiral. Septembra 1924 so ga ujeli in naslednjih nekaj let je preživel v kaznilnicah zvezne države Indiana. Tam so ga okoreli profesionalci naučili vsega, kar je moral vedeti za uspešno ropanje bank. Ko so ga maja 1933 pogojno izpustili iz zapora, je pridobljeno znanje kmalu s pridom uporabil: v naslednjih štirih mesecih je s sodelavci oropal pet bank v Indiani in Ohiu in hitro zaslovel kot drzen razbojnik.
Septembra 1933 so ga V Ohiu sicer zaprli, a ga je iz ječe rešilo pet nekdanjih sojetnikov, ki jim je pred tem tudi sam pomagal pobegniti. Dillinger in sodelavci so oropali še nekaj bank v Indiani in Wisconsinu in potem pobegnili na jug, najprej na Florido in nato v Tucson v Arizoni, tam pa jih je lokalna policija odkrila in aretirala. Dillingerja so izročili oblastem v Indiani in te so ga zaprle v ječo Crown Point, iz nje pa je marca 1934 ušel z enim svojih najbolj spektakularnih podvigov. Z britvijo si je namreč iz kosa lesa izrezljal pištolo in jo pobarval s kremo za čevlje. Z njo je na poti na prostost ustrahoval več paznikov.
Pozneje je z novimi sodelavci oropal še nekaj bank in dvakrat komaj ušel agentom FBI. A zaseda, ki sta mu jo v Chicagu konec julija 1934 skupaj postavila FBI in policija zvezne države Indiana – pomagala jim je Dillingerjeva znanka, lastnica bordela Anna Sage –, je bila usodna. Sageova je Dillingerja povabila v gledališče, ko sta stopila iz zgradbe, pa so ga policisti pokončali. Nekateri preiskovalci so pozneje trdili, da takrat ni bil ubit Dillinger, ampak nekdo drug. Njegovi prijatelji naj bi pretentali policiste in mu omogočili, da se je pravočasno umaknil.
Dogodki na današnji dan:
1577 Rodil se je flamski slikar Peter Paul Rubens, najpomembnejši predstavnik flamskega baroka (umrl 1640).
1712 Rodil se je francoski pisatelj in filozof Jean-Jacques Rousseau (umrl 1778).
1867 Rodil se je italijanski dramatik Luigi Pirandello (umrl 1936).
1914 Gavrilo Princip je v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo. To je bil povod za prvo svetovno vojno.
1921 Po polletnem delu ustavodajne skupščine je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po dnevu sprejetja imenovana vidovdanska ustava.
1940 V Libiji je italijanska protiletalska obramba pomotoma sestrelila italijanskega pilota in fašističnega politika Itala Balba , ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju Mussolinijevih letalskih sil (rojen 1896).
1979 Umrl je nemški skladatelj in dirigent Paul Dessau, najbolj znan po operah in drugih vokalnih delih, ki jih je napisal v sodelovanju z Bertoltom Brechtom (rojen 1894).
1991 V Ljubljani se je končalo prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki naj bi stkal vezi med Slovenci po svetu.
