Tiskane izdaje
Vodna letala so letala, ki lahko pristajajo in vzletajo na vodni površini. Prvo vodno letalo je izumil francoski letalec Henri Fabre, ga poimenoval Le Canard (raca) in 28. marca 1910 prvič preletel z njim 800 metrov. Kmalu sta mu sledila Gabriel in Charles Voisin, ki sta kupila več Fabrovih plovcev in z njimi opremila svoje letalo. Oktobra 1910 je njun canard voisin prvič poletel, leta 1912 pa so ga uporabili tudi v vojaške namene na nosilki hidroplanov.
Prva zares praktična vodna letala je v letih 1911 in 1912 začel izdelovati ameriški konstruktor Glenn H. Curtiss. Njegovi izumi so privedli tudi do nastanka britanskih »letečih ladij«, ki so v prvi svetovni vojni patruljirale nad morjem, se bojevale proti podmornicam, polagale mine in reševale mornarje. Po vojni so njihove civilne različice postavljale rekorde v dolžini poletov. Leta 1919 je ameriška zračna ladja NC-4 prvič preletela Atlantik, konec dvajsetih pa so bila vodna letala največja in najhitrejša letala nasploh.
Njihovo uporabnost je najbolj dramatično demonstriral polet s plovci opremljenega ogromnega ruskega letala ANT-4, ki je leta 1929 iz Moskve čez Sibirijo prispelo v New York. Veliko pozornosti so pritegnili tudi množični poleti italijanskih zračnih ladij iz Rima v Rio de Janeiro in New York v tridesetih letih. Med drugo svetovno vojno so vodna letala izgubila pomen, saj se je navadnim letalom povečal doseg, poleg tega so lahko uspešno delovala z letalonosilk. Razvoj vodnih letal se je sicer nadaljeval tudi po vojni, vendar v močno zmanjšanem obsegu.
Vodno letalo mora imeti dovolj vzgona, da plava na vodi, sposobno mora biti vzleteti z njene gladine in pri tem ohraniti stabilnost, zdržati mora udarec ob vodno površino med pristajanjem in tudi upor njegovega dna mora biti dovolj majhen, da mu omogoči razmeroma kratke vzlete. Curtiss se je teh zahtev lotil na dva načina. Razvil je letalo s plovci in zračno ladjo, pri kateri sta trup in glavni plovec združena v čolnu podobno telo. V vsakem primeru imajo plovci stopničasto dno, ki letalu olajša vzlet. Ko se mu poveča hitrost in s tem vzgon, se, podobno kot hidrogliser, nekoliko dvigne nad vodo in le še drsi po površini ter tako zmanjša upor na najmanjšo možno mero.
Dogodki na današnji dan:
1849 Vsenemški parlament v Frankfurtu je sprejel prvo nemško liberalno ustavo.
1868 Rodil se je ruski dramatik in pisatelj Maksim Gorki, ki velja za začetnika socialističnega romana (umrl 1936).
1914 Rodil se je češki pisatelj Bohumil Hrabal, avtor komičnih, skoraj nadrealističnih zgodb o revnih delavcih, iztirjencih, izgubljencih in nekonformistih (umrl 1997).
1945 Predhodnice ruske 27. in 57. armade so v Prekmurju stopile na slovensko ozemlje.
1957 Umrl je irski slikar Jack Butler Yeats, ki je s prizori iz irskega vsakdanjega življenja in keltske mitologije prispeval k vzponu nacionalizma v irski umetnosti po vzpostavitvi neodvisnosti (rojen 1871).
1960 Na Bloudkovi 120-metrski skakalnici se je končalo prvo mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih.
