Tiskane izdaje
Leta 1648 je voditelj ukrajinskih Kozakov Bogdan Hmielnicki med zaporoškimi Kozaki ob Dnjepru organiziral vstajo proti poljskim gospodarjem, ki so hoteli omejevati njihovo avtonomijo s tem, ko so uradno zmanjševali njihovo število, jim preprečevali odhajati na donosne plenilske pohode proti Turkom in krimskim Tatarom ter jih silili v tlačanstvo. Kozaki so bili uspešni in po vrsti vojaških zmag so leta 1649 poljskega kralja prisilili v podpis »dogovora iz Zborówa«.
Čeprav je sporazum privilegiranim »registriranim« Kozakom zagotavljal veliko mero avtonomije, po drugi strani ni zadovoljil ne Poljakov ne »neregistriranih« Kozakov in po osemnajstih mesecih so se sovražnosti obnovile. Kozake je aprila 1651 pod svojo zaščito formalno vzel turški sultan, njihove sile pa je okrepil turški vazal, kan krimskih Tatarov. Junija 1651 so združene kozaško-tatarske čete napredovale proti Poljakom in jih konec meseca pri kraju Beresteczko na reki Styr prisilile v bitko. Kozaška vojska je bila približno trikrat večja od poljske, vendar so sredi bitke tatarski kan in njegovi vojaki nenadoma zapustili bojišče. S tem dejanjem, ki ga nekateri zgodovinarji opisujejo kot izdajo, drugi pa kot manever, s katerim so hoteli Tatari bliže Dnjepra vzpostaviti obrambno črto, s katero bi Kijev zavarovali pred napredujočimi litvanskimi četami, so številčno slabotnejšim Poljakom omogočili, da so premagali Kozake.
Premagani uporni Kozaki so bili prisiljeni sprejeti nov mirovni sporazum, ki so ga 28. septembra 1651 podpisali v kraju Biała Cerkiew. Sporazum je število » registriranih« Kozakov s 40.000 zmanjšal na 20.000, odvzel pa jim je tudi pravice do poselitve in nadzora nad pokrajinami, ki jih je določal dogovor iz Zborówa. Nove pogodbe niso sprejeli niti poljski sejm (parlament) niti Kozaki. Slednji so se januarja 1654 odločili, da bodo priznali suverenost ruskega carja in svojo skupnost podredili Moskvi. Ukrajina je takrat dejansko prišla v sklop ruske države.
Pisatelj Henryk Sienkiewicz je upor uporabil kot snov za svoj zgodovinski roman Z ognjem in mečem.
1831 Rodil se je slovenski pisatelj Fran Levstik (umrl l. 1887).
1864 V Londonu je bila na pobudo vplivnih britanskih in francoskih voditeljev delavskih sindikatov ustanovljena Prva Internacionala, mednarodna organizacija delovnih ljudi.
1882 Rodil se je katalonski esejist, filozof in umetnostni kritik Eugenio d'Ors y Rovira, vodilni ideolog katalonske kulturne renesanse v začetku dvajsetega stoletja (umrl l. 1954).
1924 Rodil se je italijanski igralec Marcello Mastroianni, ki je postal slaven kot filmski simbol sodobnega Evropejca (umrl l. 1996).
1961 Slovenska skupščina je sprejela zakon o knjižnicah, s katerim so te ustanove na Slovenskem prvič sistemsko obravnavali kot enotno področje.
1970 Umrl je egiptovski politik in kontroverzni voditelj arabskega sveta Gamal Abdel Nasser , ki je z J. B. Titom in D. P. Nehrujem sodeloval pri nastanku in razvoju gibanja neuvrščenih držav (rojen l. 1918).
