29. marec

29. marca 1800 je umrl francoski general in vojaški inženir markiz Marc-René de Montalembert. Zapletene trdnjave v obliki zvezde, ki jih je za časa kralja Ludvika XIV.

Objavljeno
29. marec 2007 00.01
Posodobljeno
28. marec 2007 21.33
Montalembert
29. marca 1800 je umrl francoski general in vojaški inženir markiz Marc-René de Montalembert. Zapletene trdnjave v obliki zvezde, ki jih je za časa kralja Ludvika XIV. razvil vojaški inženir Sébastien de Vauban, je nadomestil z utrdbami poenostavljenih poligonalnih oblik, ki so se uveljavile kot standardni fortifikacijski sistemi v Evropi zgodnjega 19. stoletja.

Montalembert je začel služiti v francoski vojski leta 1732. Sodeloval je v vojni za poljsko nasledstvo (1733–38), v avstrijski nasledstveni vojni (1740–48) in sedemletni vojni od 1756 do 1763. Svoje zamisli o novih utrdbah je začel uresničevati v začetku petdesetih let 18. stoletja.

Vojaške trdnjave je pojmoval kot svojevrstne stalne topniške baterije, katerih naloga je bila zasipati nasprotnika s silovitim ognjem. Vaubanove zamotane geometrijske zamisli je poenostavil v preproste poligonalne strukture, pri katerih so nekdanje iz obzidja štrleče bastione nadomestile ločene obrobne trdnjavice. Med drugim je zgradil utrdbe v Anklamu, Stralsundu, Aix-en-Provenceu in Île d'Oléronu.

Konservativni inženirski oddelki vojske francoskega »ancien regima« so se njegovim zamislim upirali in mu dolgo niso hoteli odobriti prošnje, da bi svoje teorije objavil v knjigi. A v letih 1776–78 mu je kljub temu uspelo objaviti razpravo La Fortification perpendiculare (Pravokotna utrdba).

Med francosko revolucijo 1789 je zbežal iz domovine in nekaj časa preživel v Angliji, vendar se je vrnil v Francijo in postal svetovalec znamenitega vojaškega inženirja in revolucionarnega voditelja Carnota. Takrat so vojaški inženirji na veliko začeli posnemati njegov sistem in kmalu je prevladoval v vsej Evropi.

Dogodki na današnji dan:

1461 Blizu vasi Towton jugozahodno od Yorka je bila največja in najbolj krvava bitka iz obdobja vojne rož (War of Roses), v kateri sta se za angleški prestol bojevali družini York in Lancaster.

1561 V Kopru se je rodil italijanski zdravnik Santorio Santorio, ki je prvi uvedel v medicino natančne instrumente in kvantitativne eksperimentalne postopke (umrl 1636).

1735 Rodil se je nemški satirik in pravljičar Johann Karl August Musäus, ki je bil znan predvsem po ljubkih in prefinjeno ironičnih različicah ljudskih pripovedk (umrl 1787).

1773 Rodil se je slovenski botanik Franc Hladnik, ki je leta 1809 uredil botanični vrt v Ljubljani (umrl 1804).

1869 Rodil se je ameriški antropolog češkega rodu Aleš Hrdlička, ki je bil znan po proučevanju neandertalskega človeka in teoriji, da so Indijanci prišli na ameriško celino iz Azije (umrl 1943).

1873 Rodil se je italijanski matematik Tullio Levi-Civita, znan po proučevanju diferencialnega izračuna in relativnosti (umrl 1941).

1912 Rodila se je Hanna Reitsch, vodilna nemška preskusna pilotka dvajsetega stoletja (umrla 1979).

1937 Umrl je vodilni poljski skladatelj dvajsetega stoletja Karol Szymanowski (rojen 1882).

1982 Umrl je nemški skladatelj Carl Orf (rojen 1895).