29. november

Na današnji dan leta 1854 je umrl srbski duhovnik in domoljub Matija Nenadović, ki velja za prvega diplomatskega predstavnika svoje države v sodobnem času.

Objavljeno
28. november 2008 17.52
Posodobljeno
28. november 2008 23.00
S.R.
S.R.
29. novembra 1854 je umrl srbski duhovnik in domoljub Matija Nenadović, ki velja za prvega diplomatskega predstavnika svoje države v sodobnem času. Pogosto ga imenujejo tudi prota Matija, saj je pri šestnajstih letih postal duhovnik, čez nekaj let pa prota (višji duhovnik) Valjeva.

Njegov oče Aleksa Nenadović je bil sodnik v Valjevu in eden najbolj spoštovanih javnih uradnikov med Srbi v začetku 19. stoletja. Ko so turški janičarji poskusili ustrahovati Srbe s poboji njihovih voditeljev, je bil Aleksa med prvimi žrtvami. Janičarjem namen ni uspel, nasprotno, spodbudili so celo prvo srbsko vstajo februarja 1804. Matija Nenadović je tedaj postal namestnik poveljnika upornikov iz valjevskega okrožja, vendar za kratko, saj ga je voditelj upora Karađorđe že leta 1805 poslal na skrivno misijo v St. Peterburg, potem pa je bil srbski diplomatski poslanik v Rusiji, Avstriji, Bukarešti in Carigradu. Po Karađorđevem padcu leta 1813 ga je novi voditelj Miloš Obrenović kot srbskega predstavnika poslal na dunajski kongres 1814-15, kjer se je zavzemal za srbsko stvar in Evropo opozoril na do tedaj skoraj neznan balkanski narod.

 

Dogodki na današnji dan:

 

1223 Papež Honorij III. je potrdil pravila frančiškanskega reda, s čimer so frančiškani tudi formalno postali meniški red.

 

1378 Umrl je rimsko-nemški cesar in češki kralj Karel IV. Luksemburški, ki je z zlato bulo uredil volitve nemških cesarjev in Prago razvil v evropsko prestolnico (rojen 1316).

 

1780 Umrla je avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je izvajala reforme v duhu razsvetljenstva (rojena 1717).

 

1921 Rodil se je slovenski pesnik France Balantič, ki je pod vplivom Alojza Gradnika, ekspresionizma in katoliškega pesništva ustvarjal sonete z motivi ljubezni, smrti in vere. Leta 1942 je bil zaprt v italijanskem koncentracijskem taborišču, po vrnitvi domov pa se je pridružil vaškim stražam in v Grahovem padel v spopadu s partizani (umrl 1943).

 

1943 V Jajcu je bilo drugo zasedanje Avnoja, na katerem so bili položeni temelji povojne ureditve Jugoslavije.

 

1945 Ustavodajna skupščina je razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ter hkrati odpravila monarhijo in članom vladarske dinastije Karađorđevićev vzela ustavne pravice.