29. september

29. septembra 1864 se je rodil španski profesor, filozof in pisatelj Miguel de Unamuno, ki je s svojimi deli občutno vplival na življenje Špancev v zgodnjem dvajsetem stoletju.

Leta 1880 se je vpisal na madridsko univerzo in v štirih letih doktoriral iz filozofije in literature. Šest let pozneje je postal profesor grščine in književnosti na univerzi v Salamanci in leta 1901 rektor. Ob začetku prve svetovne vojne so ga odpustili, ker se je javno zavzel za antantne sile. Leta 1924 se je uprl diktaturi generala de Rivere, zato so ga izgnali na Kanarske otoke, od tam pa je pobegnil v Francijo. Po Riverovem padcu se je vrnil v Salamanco in 1931. spet postal rektor, ko pa je oktobra 1936 javno napadel Francove falangiste, so ga znova odstavili in mu odredili hišni pripor – dva meseca pozneje je umrl.

Kot filozof je bil zgodnji eksistencialist, ki ga je zanimalo predvsem nasprotje med čustvi, razumom in vero. Bistvo njegovega pogleda na življenje je bilo strastno stremljenje po nesmrtnosti. Ker razum zanika željo človeka po posmrtnem življenju, ga zares lahko zadovolji le vera. Iz tega izhajajoče napetosti pa v njem povzročajo nenehno agonijo.

Unamuno se je ukvarjal tudi s pesništvom in dramaturgijo, a vendar so na špansko družbo najbolj vplivali njegovi eseji in romani. Skupna tema njegovih romanov je človekova potreba po ohranitvi osebne integritete v družbenem okolju, v katerem vladajo fanatičnost, hinavstvo ... Njegova filozofija je prišla najbolj do izraza v delu Del sentimiento tragico de la vida en los hombres y en los pueblos, v katerem je izpostavil človekovo težnjo po čim polnejšem življenju. Unamunovi romani so psihološke slike trpinčenih ljudi, ki se zavzemajo za svoje filozofske zamisli. Najbolj znan med njimi je Abel Sanchez: una historia de pasion, moderna predelava zgodbe o Kajnu in Abelu, ki se osredotoči na boleče in nasprotujoče si impulze v Kajnovi osebnosti.

106 pr. n. š. Rodil se je Pompej Veliki, eden največjih državnikov in generalov pozne rimske republike, triumvir in sodelavec ter poznejši nasprotnik Julija Cezarja (umrl 48 pr. n. š.).

642 Vojska arabskega generala Amra ibn al Asa je zasedla Aleksandrijo, s čimer se je mirno končalo arabsko osvajanje Egipta, ki se je začelo tri leta prej.

1547 Rodil se je španski pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes Saavedra (umrl 1616).

1846 Ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf je z uradno okrožnico povabil duhovnike svoje škofije k ustanovitvi in vzdrževanju zavoda za šolanje in vzgojo dijakov, ki so kazali zanimanje za teologijo. Zavod je dobil ime Collegium Aloysianum.

1892 Dramatično društvo v Ljubljani je odprlo Deželno gledališče.

1904 Rodil se je eden najuglednejših nemških arhitektov po drugi svetovni vojni Egon Eierman, ki je projektiral stavbe, za katere so bili značilni elegantni proporci, natančni detajli in pregledna struktura (umrl 1970).

1938 Velika Britanija, Francija in Italija so na srečanju v Münchnu odobrile nacistični Nemčiji priključitev Sudetov in razkosanje Češkoslovaške.