3... 2... 1...

Cape Canaveral - Ameriška vesoljska agencija NASA in ameriška javnost odštevata ure do izstrelitve raketoplana Discovery s sedemčlansko posadko na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki je predvidena za sredo ob 21.51 po srednjeevropskem času iz Cape Canaverala na Floridi. V igri je ugled tako agencije NASA kot celotnega ameriškega vesoljskega programa, saj gre za prvo ameriško izstrelitev v vesolje po tragediji raketoplana Columbia 1. februarja 2003.

Posadka šteje pet Američanov, po enega Japonca in Avstralca

Sedemčlanski posadki, v kateri bo pet Američanov, Japonec in Avstralec, bo med 12-dnevno misijo poveljevala Američanka Eileen Collins. To bo 114. misija v okviru ameriškega vesoljskega programa in 31. izstrelitev Discoveryja od premierne poti v vesolje 30. avgusta 1984.

Posadka bo na ISS pripeljala več ton dolgo pričakovanih zalog hrane in nadomestnih delov. Če bo misija Discoveryja uspešna, pa bi to lahko vplivalo tudi na usodo teleskopa Hubble, ki utegne kljub uspešnemu dolgoletnemu delovanju zaradi tehničnih težav po 15 letih končati svojo pot.

Discovery pod budnim očesom

Discovery bo na pot pospremilo skupno 107 kamer, ki so jih namestili okoli kraja izstrelitve v razdalji od šestih do 60 kilometrov, pa tudi na letalih, ki bodo snemala in fotografirala prvi dve minuti poleta raketoplana. Na sam Discovery, nosilne rakete in zunanji rezervoar za gorivo bodo namestili več laserskih sistemov in kamer ter senzorjev, s katerimi bodo spremljali odzivanje zaščitne pene ob vzletu. Poleg tega bosta z ISS še kozmonavt Sergej Krikaljov in astronavt John Phillips snemala približevanje Discoveryja in njegovo združitev z ISS.

NASA je po nesreči Columbie ustavila vse polete raketoplanov

"Tehnični" krivec za katastrofo Columbie je namreč bila prav zaščitna pena, ki je med vzletom 16. januarja 2003 odpadla z zunanjega rezervoarja za gorivo ter zadela in poškodovala keramično toplotno zaščito na krilu raketoplana. Te poškodbe so nato 1. februarja 2003 povzročile strmoglavljenje Columbie pri vračanju na Zemljo.

Tragedija je bila drugi velik udarec za ameriški vesoljski program po katastrofi Challengerja, ki je 28. januarja 1986 eksplodiral le nekaj sekund po vzletu, zaradi česar je za nekaj let zastal tudi razvoj ameriškega vesoljskega programa.

Raketoplanom so šteti dnevi

V skladu z novo vizijo raziskovanja vesolja administracije ameriškega predsednika Georgea Busha naj bi namreč med drugim do leta 2010 upokojili dosedanjo floto 28 raketoplanov. Za načrtovane polete na Luno in Mars pa naj bi do leta 2014 razvili nov model vesoljskih plovil.