3. januar

Egiptovski faraon Tutankamon, ki je najbolj znan po svoji nedotaknjeni grobnici, britanski arheologi so jo odkrili novembra 1922, je bil verjetno brat svojega neposrednega predhodnika Smenhkareja in zet njegovega sovladarja Ehnatona. Kralj je najverjetneje postal po smrti obeh predhodnikov. Pečati iz njegove prestolnice Tel El Amarne nakazujejo, da je tam prebival v prvih dveh letih svoje vladavine. Ker je bil ob nastopu vladavine še mladoleten, sta v njegovem imenu vladala vizir in regent Aj ter armadni general Horemheb.

Pod njunim varuštvom je svojo rezidenco preselil v staro administrativno prestolnico Egipta Memfis ter obnovil očetovo palačo v Tebah. V četrtem letu vladanja se je preimenoval v Tutankamona in izdal dekret, s katerim je obnovil templje, podobe, osebje in privilegije starih egiptovskih bogov. Prej se je v skladu z Ehnatonovo versko prenovo, ki je namesto boga stvarstva in plodnosti Amona častila boga sonca Atona, imenoval Tutankaton. Tutankamon je ob tem sicer priznal zmoto Ehnatonove reforme in Amonovemu duhovništvu vrnil privilegije, vendar Atonovih častilcev ni preganjal. Atonu so še vedno posvečali kraljeve vinograde in del vojske.

V devetem letu Tutankamonove vladavine so se Egipčani podali na vojaški pohod proti vazalom Hetitov, ki so ogrožali dolgoletnega egiptovskega zaveznika Mitansko kraljestvo v severni Siriji. Ko so Hetiti pohiteli, da bi pomagali svojim vazalom, je faraon Tutankamon nepričakovano umrl. Ob smrti je bil star komaj osemnajst let. Ker nobeden izmed njegovih otrok ni več živel, ga je na prestolu nasledil regent Aj, ki se je najverjetneje poročil z njegovo vdovo in si tako zagotovil pravno podlago za nasledstvo na prestolu.

V Tutankamnovo grobnico so kmalu po njegovi smrti vdrli plenilci, a jih je oblast ujela, preden so naredili kaj škode. Nato je grobnica nedotaknjena preživela vsa plenjenja, šele novembra 1922 jo je odkril britanski egiptolog Howard Carter. Raziskovalci so se do osrednje sobe v grobnici prikopali šele februarja 1923, sarkofag s Tutankamonovo mumijo in znano zlato posmrtno masko pa so odkrili 3. januarja 1924.

Dogodki na današnji dan:

1521 Papež Leon X. je iz Rimskokatoliške cerkve izobčil nemškega teologa in reformatorja Martina Lutra. Izobčenje je bilo vrhunec ostrega spora med Lutrom in Vatikanom, ki je kmalu privedel do ločitve med cerkvama.

1737 Rodil se je nemški pesnik, literarni kritik Heinrich Wilhelm von Gerstenberg, teoretik gibanja Sturm und Drang (vihar in naval), ki se je uprlo razumsko usmerjenemu razsvetljenstvu, uvedlo kult genija in se navduševalo nad naravo (umrl 1823).

1881 V Ljubljani so odprli Kranjsko deželno blaznico Studenec, prvo bolnišnico za duševne bolezni na Kranjskem.

1892 Rodil se je angleški pisatelj J. R. R. Tolkien, avtor Gospodarja prstanov (umrl 1973).

1904 Rodil se je francoski pisatelj in baletni libretist ruskega rodu Boris Kochno, ki je močno vplival na razvoj francoskega baleta po drugi svetovni vojni (umrl 1990).

1919 Izdali so prve slovenske poštne znamke.