3. november

3. novembra 1831 se je rodil ameriški pisatelj, govornik in družbeni reformator Ignatius Donnelly, eden vodilnih zagovornikov teorije, da je bil resnični avtor Shakespearovih iger angleški filozof in državnik Francis Bacon.

Donnelly je odraščal v Philadelphii in postal pravnik. Leta 1856 se je preselil v Minnesoto in skupaj z rojakom iz Philadelphie Johnom Niningerjem ustanovil cvetoče mesto Nininger City, ki naj bi se razvilo v kulturno in industrijsko središče. V njem je urejal poučno revijo Emigrant Aid Journal, ki je izhajala v angleščini in nemščini, z njo naj bi v mesto pritegnil še več priseljencev. Mesto se je sprva zelo hitro razvijalo, po nenadnem finančnem pretresu 1857 so ga nenadoma zapustili vsi prebivalci, razen Donnellyja.

Donnelly se je potem posvetil politiki in kot zgodnji zagovornik Republikanske stranke postal guverner Minnesote in član ameriškega kongresa. V sedemdesetih letih je zapustil republikance in deloval v več manjšinskih strankah, ki so se zavzemale za male kmetovalce in delavce. Po vrnitvi v Nininger City je urejal liberalni tednik Anti-Monopolist, v katerem je velike bankirje in finančnike žigosal kot javne sovražnike.

Donnellyjeva prva in najbolj brana knjiga je bila Atlantis (Atlantida, 1882), v kateri je začetkom človeške civilizacije sledil na legendarno potopljeno celino Atlantido. Po tej je bilo na vrsti drugo spekulativno delo Ragnarok; The Age of Fire and Gravel (Ragnarok, doba ognja in proda, 1883), v katerem je določene nanose proda in gline pripisal pradavnemu trku med Zemljo in velikim kometom. V razpravah The Great Cryptogram (Veliki tajnopis, 1888) in The Cipher in the Plays and on the Tombstone (Šifra v igrah in na nagrobniku, 1899) je poskušal z razvozlanjem šifre, ki naj bi jo odkril v Shakespearovih delih, dokazati, da je bil njihov dejanski avtor Bacon. Z enakim postopkom je Baconu pripisal tudi igre angleškega pesnika Christopherja Marlowa in eseje francoskega pisatelja Michela de Montaigna.

V utopičnem romanu Caesar's Column (Cezarjev steber, 1891), v katerem je predvidel tudi radio, televizijo in strupene pline, je prikazal ZDA iz leta 1988, v katerih brezobzirni finančni oligarhi vladajo množici brezpravnih hlapčevskih delavcev. Izid romana je se je ujemal tudi z njegovo vse večjo privrženostjo Populistični stranki, ki je zastopala interese nezadovoljnih kmetov na zahodu države.

Dogodki na današnji dan:

644 Umrl je drugi muslimanski kalif Omar I., pod katerim so arabske vojske osvojile Mezopotamijo in Sirijo ter začele osvajati Iran in Egipt (rojen 586).

1801 Rodil se je nemški založnik Karl Baedeker, ki je ustanovil založniško hišo, ki je zaslovela s turističnimi vodniki (umrl 1859).

1908 Umrl je slovenski odvetnik in politik Ivan Dečko, ki je ob prelomu iz 19. v 20. stoletje veljal za neutrudnega slovenskega narodnega prebuditelja (rojen 1859).

1957 Na krovu ruskega satelita Sputnik II je v vesolje poletela polarna psička Lajka.

1975 Britanci so začeli izkoriščati naftna polja v Severnem morju.