30. januar

30. januarja 1629 je umrl vodilni rimski arhitekt 17. stoletja Carlo Maderno, ki je določil arhitekturni slog zgodnjega baroka. Maderno, ki se je leta 1556 rodil v švicarskem kantonu Ticino, je začel delati v kamnolomih marmorja na severu Italije. Leta 1588 se je preselil v Rim in bil sprva klesar marmorja – te izkušnje so mu pozneje pomagale tudi pri delu arhitekta.

Njegov prvi samostojni projekt je bila fasada cerkve Sv. Suzane leta 1596, ena prvih baročnih fasad, pri kateri so opustili stroga manieristična pravila. Z njo je pritegnil pozornost papeža Pavla V. in ta ga je leta 1603 imenoval za glavnega arhitekta Bazilike sv. Petra. Prisilil ga je, da je prilagodil Michelangelove načrte ter izdelal načrt za povečano glavno ladjo in razkošno fasado. Fasado, ki so jo dokončali leta 1612, je oblikoval tako, da je omogočil papeževe blagoslove s poudarjeno okrašenega balkona nad glavnim vhodom v baziliko.

Podaljšek glavne ladje, ki je spremenil tloris bazilike iz grškega v latinski križ, so pogosto kritizirali, saj zastira pogled s Trga sv. Petra na kupolo. Tudi večina drugih Madernovih del so bile predelave že obstoječih zgradb. Edina stavba, zgrajena popolnoma po njegovih zamislih, je bila majhna cerkev Santa Maria della Vittoria, vendar je njegovo mojstrstvo zasenčil Bernini s kipom Zamaknjenje sv. Terezije Avilske. Tudi cerkev Sant'Andrea della Valle ni popolnoma njegova. Maderno je izdelal fasado in kupolo, samo cerkev pa sta že leta 1540 načrtovala arhitekta Grimaldi in della Porta. Maderno je delal med drugim v kvirinalski in papeški palači ter papeževi poletni rezidenci Castel Gandolfo. Načrtoval je še palačo Barberinijev, ki pa jo je po njegovi smrti dokončal Bernini.

Dogodki na današnji dan:

1721 - Rodil se je beneški slikar vedut Bernardo Belotto, po svojem stricu imenovan tudi Canaletto Belotto ali Canaletto Mlajši, ki je postal znan po skrbno narisanih topografskih slikah srednjeitalijanskih in vzhodnoevropskih mest (umrl 1780).

1848 - Rodil se je avstrijski izdelovalec strelnega orožja Ferdinand von Mannlicher, izumitelj sponke za naboje, ki je omogočala polnjenje okvirja za naboje na puški z eno potezo (umrl 1904).

1889 Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf, ki se zaradi svojih liberalnih in reformističnih idej ni razumel z očetom, cesarjem Francem Jožefom, je v habsburškem lovskem dvorcu Mayerling skupaj z ljubico Marijo Večero naredil samomor (rojen 1858).

1933 - Nemški predsednik Paul von Hindenburg je za nemškega kanclerja imenoval vodjo nacistične stranke Adolfa Hitlerja.

1948 - V New Delhiju je fanatični hinduist ustrelil indijskega politika, nenasilnega borca za samostojnost Indije, Mahatma Gandhija (rojenega 1869).

1948 - V Stuttgartu je umrl nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porsche (rojen 1875), »boter« Volkswagnovega hrošča in športnih avtomobilov Porsche.

1953 - Sprejet je bil ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve Ljudske republike Slovenije.