Radirke, koščki gume ali drugega materiala za odstranjevanje znamenj, ki smo jih na podlagi naredili s svinčnikom, ogljem ali podobnim sredstvom za risanje, so danes večinoma izdelane iz gume, ki ji dodajo žveplo, rastlinska olja in prah plovca ter vulkanizirajo.
Leta 1736 je francoski znanstvenik in raziskovalec Charles Marie de la Condamine predstavil snov, imenovano indijska guma, ki so jo južnoameriški domačini uporabljali za izdelovanje žog in lepljenje ptičjih peres in drugih predmetov na svoja telesa. Zaradi uporabnosti se je guma počasi začela uveljavljati in leta 1770 je angleški znanstvenik Joseph Priestley, sicer najbolj znan po odkritju kisika, ugotovil, »da je ta snov odlična za odstranjevanje sledov črnega svinca s papirja«.
Istega leta se je do enakega spoznanja dokopal tudi angleški inženir Edward Naime, ki je nekoč namesto koščka sredice belega kruha, s katero so do tedaj radirali napisano, vzel v roke košček surove gume in odkril njeno sposobnost odstranjevanja sledi. Kmalu jo je začel tudi prodajati, in to po za tiste čase astronomski ceni tri šilinge za pol kubičnega palca. Guma v surovi obliki je res odstranjevala sledi bolje od kruhove sredice, vendar je bila enako drobljiva in dokaj hitro pokvarljiva, zaradi česar ni bila najbolj praktična. To se je spremenilo leta 1839, ko je ameriški kemik Charles Goodyear odkril vulkanizacijo, s katero je surovo gumo spremenil v veliko bolj trdoživo. Vulkanizirano gumo so kmalu začeli uporabljati tudi za izdelovanje radirk.
Radirka je uradno dobila eno svojih končnih oblik 30. marca 1858, ko je ameriški izumitelj Joseph Rechendorfer v New Yorku dobil patent za svinčnik s pritrjeno radirko. Pozneje so ga sicer razveljavili, ker je bil zgolj kombinacija dveh že patentiranih posebnih zadev, vendar se je izum kljub temu uveljavil kot nadvse uporaben pripomoček.
Dogodki na današnji dan:
1222 Rodil se je militantni japonski budistični prerok Ničiren, ki je veliko prispeval k sprejetju budizma v japonsko kulturo (umrl 1282).
1432 Rodil se je turški sultan Mohamed II. Osvajalec; zasedel je Konstantinopel ter ozemlja na Balkanu in v Anatoliji, ki so bila v naslednjih stoletjih srce otomanskega imperija (umrl 1481).
1746 Rodil se je veliki španski slikar Francisco Jose de Goya (umrl 1828).
1811 V Tržiču je izbruhnil velik požar – od 183 hiš, kolikor jih je bilo v mestecu, jih je v dveh urah zgorelo 152.
1852 Rodil se je britanski raziskovalec in arheolog James Theodore Bent, ki je izkopaval ruševine Velikega Zimbabveja v deželi ljudstva Šona v vzhodni Rodeziji (umrl 1897).
1853 Rodil se je nizozemski slikar Vincent van Gogh (umrl 1890).
1856 S podpisom pariškega miru se je končala krimska vojna.
1894 Rodil se je sovjetski konstruktor letal Sergej Vladimirovič Iljušin (umrl 1977).
1912 Umrl je nemški pisatelj pustolovskih romanov Karl May (rojen 1842).
1949 Umrl je nemški kemik Friedrich Bergius, ki mu je uspelo premogov prah in vodik neposredno pretvoriti v bencin in mazalna olja (rojen 1884).