Tiskane izdaje
31. avgusta 1287 je umrl nemški srednjeveški pesnik Konrad von Würzburg, največji nemški pesnik druge polovice 13. stoletja. Med zatonom viteštva je poskušal ohranjati ideale dvornega življenja.
Kot o kateremkoli epskem pesniku tistega časa je tudi o Konradovem življenju bolj malo znanega. Rodil se je v Würzburgu, del življenja je preživel v Strassburgu, pozneje je živel v Baslu, tu je tudi umrl. Tako kot njegov učitelj Gottfried von Strassburg ni bil plemiškega rodu, kot je bila večina takratnih pesnikov, ampak meščanskega, zato so ga naslavljali meister in ne herr.
Čeprav včasih zmeden, je bil za njegov pesniški slog značilen dostojanstven ton. Na njegovo metriko je očitno vplivala Gottfriedova težnja, da bi epske verze olajšal z domiselnimi variacijami, vendar je ostajala pravilna. Njegovo pripovedovanje je očiščeno vse robatosti, h kateri so se radi zatekali priljubljeni pesniki tistega časa. Čeprav je v njegovih pesmih precej misticizma in alegoričnosti, jima v nasprotju z veliko vrstniki ni dovolil, da bi prevladala nad pripovedništvom.
Napisal je veliko legend, v katerih je ilustriral krščanske vrline in dogme. V didaktični alegoriji Der Welt Lohn je opisal Frau Welt, žensko, ki je bila na zunaj lepa, znotraj pa odbijajoča in ostudna, na kateri je zasnoval sklep o ničevosti posvetnih stvari. Pesem Die Goldene Schmiede je bila slavospev devici Mariji, pesem Klage der Kunst pa alegorični zagovor pesništva. Med epi je sicer tudi Schwanritter, njegova različica znane legende o Lohengrinu, v kateri, denimo, ni omenil legende o svetem gralu.
Njegovi najbolj ambiciozni deli sta bili izjemno dolgi epski pesnitvi. Der trojanische Krieg, ki je z več kot 40.000 verzi ostala nedokončana, je ep o trojanski vojni, v katerem osebe in atmosfera niso antični, ampak povsem srednjeveški. V drugi dolgi pesnitvi Partenopier und Meliur je opisal ljubezen med vitezom Partonopejem in vilo Meliur. Deli je zasnoval po francoskih izvirnikih.
Sicer je bil Konrad uspešnejši pri pisanju krajših romanc v verzih, ki sodijo med najboljša takšna dela v njegovem času.
Dogodki na današnji dan:
31 Rodil se je rimski cesar Kaligula (umrl 41).
1589 Umrl je slovenski protestantski pisec Jurij Dalmatin (rojen okrog 1547).
1663 Rodil se je francoski fizik in izumitelj znanstvenih instrumentov Guillaume Amontons, ki je bil najbolj znan po preučevanju merjenja trenja in temperature (umrl 1705).
1864 Umrl je nemški politik Ferdinand Lassalle, vodilni zagovornik nemškega socializma, učenec Karla Marxa in eden od ustanoviteljev nemškega delavskega gibanja (rojen 1825).
1896 Rodil se je francosko-kanadski duhovnik, pesnik in folklorist Félix-Antoine Savard, ki je v delih močno izražal francoski nacionalistični naboj in ljubezen do kanadske pokrajine (umrl 1982).
1927 Ustanovljena je bila ilegalna protifašistična organizacije TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka).
1967 Umrl je sovjetski pisatelj in novinar Ilja Ehrenburg, eden najučinkovitejših sovjetskih glasnikov na zahodu (rojen 1891).
