Tiskane izdaje
31. decembra 1622 je umrl nemški geograf Philipp Clüver, glavna osebnost preporoda zemljepisne znanosti v Evropi in utemeljitelj historične geografije.
Clüver, ki se je leta 1580 rodil v Danzigu (današnjem Gdansku), je bil sprva poklicni vojak in je na vojaških pohodih prepotoval večino Evrope. Leta 1615 se je naselil v nizozemskem mestu Leiden in bil naslednje leto imenovan za akademskega geografa (geographus academicus) ter prejel letno štipendijo.
Študija geografije se je loteval tako, da je proučeval zgodovino in klasične avtorje. S tega stališča je napisal tudi več geografskih del, med katerimi je bila najpomembnejša razprava Introductio in Universam Geographiam (Uvod v univerzalno geografijo) iz leta 1624. V prvem zvezku tega dela je v glavnem obravnaval Zemljo, v drugih pet je utemeljil svoj sloves prvega historičnega geografa. V teh zvezkih je namreč na kratko opisal države in se pri opisih oziral predvsem na zgodovino in razvoj prebivalstva. Uvod se je uspešno uveljavil kot standardno geografsko delo vse do sredine osemnajstega stoletja.
Dogodki na današnji dan:
1575 Umrl je piemontski vojak in pravnik Pierino Belli, avtoriteta vojnega prava, ki velja za enega od utemeljiteljev sodobnega mednarodnega prava (rojen 1502).
1830 Slovenski misijonar Friderik Baraga je po mesecu dni plovbe pristal v New Yorku in od tam odšel na območje ameriških velikih jezerih ter širil izobrazbo in vero med tamkajšnjimi Indijanci ter zaznamoval versko in kulturno življenje v ZDA in v Sloveniji.
1851 Avstrijski cesar je s silvestrskim patentom odpravil oktroirano ustavo iz marca 1849. Hkrati z ustavo so bile odpravljene politične pravice državljanov in uveden Bachov absolutizem.
1869 Rodil se je francoski kipar in grafik Henri Matisse (umrl 1954).
1880 Rodil se je ameriški politik in general George C. Marshall, pobudnik programa ameriške pomoči za obnovo v drugi svetovni vojni porušene Evrope, ki je znan kot Marshallov plan (umrl 1959).
1908 Rodil se je avstrijski arhitekt in publicist Simon Wiesenthal, ki se je proslavil z lovom na pobegle nacistične vojne zločince.
1988 Slovenci so v Gradcu ustanovili Kulturno društvo člen 7, prvo organizacijo, ki je združila štajerske Slovence v Avstriji.
