Tiskane izdaje
31. januarja 1831 je umrl nemški zgodovinar Barthold Georg Niebuhr, ki je s svojo metodo kritike virov utemeljil novo obdobje v proučevanju zgodovine in v tej luči postal prednik vseh poznejših zgodovinarjev.
Bil je edini sin danskega raziskovalca Carstena Niebuhra. Do vpisa na univerzo v Kielu so ga poučevali zasebni učitelji, zato se je bolj nagibal k samotarskemu življenju znanstvenika. Po očetovem nasvetu je vendarle dobro leto preživel v Angliji in na Škotskem, potem pa se je posvetil karieri v državnih službah. Najprej je bil zasebni tajnik danskega finančnega ministra grofa Schimmelmanna in od leta 1804 direktor danske državne banke.
Leta 1806 je na predlog pruskega premiera barona von Steina sprejel podoben položaj v Prusiji. Leta 1810, dve leti po Steinovem političnem padcu, je razočaran nad politiko njegovega naslednika kneza von Hardenberga odstopil in postal državni zgodovinopisec. Takrat so ga potrdili za člana berlinske Akademije znanosti in predavatelja na novi berlinski univerzi. Na njej je imel vrsto predavanj, ki so bila podlaga za obsežno knjigo o rimski zgodovini. Leta 1816 je kot pruski veleposlanik odšel v Vatikan, leta 1823 pa se je upokojil v Bonnu.
Niebuhrjeva Rimska zgodovina (Römische Geschichte, 1811–32) v treh zvezkih, ki je pomenila začetek novega obdobja v raziskovanju tematik, je močno vplivala na splošni pogled na zgodovino.
Vsebinsko je Niebuhr sicer veliko prispeval k poznavanju antičnega Rima, vendar so bile nekatere njegove teorije preveč ekstravagantne, sklepi pa napačni. Pomembnejši in trajnejši prispevek zgodovinski znanosti je bila metoda njegovega dela. Takrat so se znanstveniki sicer že zavedali pomanjkljivosti klasičnih virov, vendar je Niebuhr razvil to, kar je Goethe pozneje poimenoval »tätige Skepsis«, konstruktivni dvom, na katerem je bila utemeljena znanstvena metoda kritike virov. Niebuhr je izdelal način za analizo zgodovinskih virov, predvsem v pesniškem in mitološkem izročilu, ter za izločanje neuporabnih in netočnih podatkov iz njih.
Dogodki na današnji dan:
1854 Rodil se je bolgarski državnik Stefan Nikolov Stambolov, ki ga pogosto imenujejo tudi bolgarski Bismarck (umrl 1895).
1888 Umrl je ustanovitelj salezijancev sveti Janez Bosko (rojen 1815).
1901 Tik pred prvo sejo avstrijskega parlamenta na Dunaju je bil začasno ustanovljen slovanski centrum, v katerega so vstopili slovenski klerikalni poslanci, dva češka katolika in štirje Rusini.
1910 Rodil se je belopolti angolski pisatelj Fernando Monteiro de Castro Soromenho, ki je v portugalščini opisoval življenje v notranjosti Angole in obsojal tamkajšnjo portugalsko upravo. Znan je predvsem kot oče angolskega romana (umrl 1968).
1940 Umrl je britanski metalurg Henry Livingstone Sulman, ki je izdelal metodo za čiščenje rude s pomočjo flotacije (rojen 1861).
1966 Sovjetska sonda Luna 9 je prvič uspešno pristala na Lunini površini.
1972 V Ljubljani je bil ustanovljen Študentski kulturni center.
