4. avgust

Na današnji dan leta 1859 se je rodil norveški pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 1920.

Objavljeno
04. avgust 2006 02.01
Norveški pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun
4. avgusta 1859 se je rodil norveški pisatelj, pesnik in dramatik Knut Hamsun, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 1920. Na prelomu stoletja je vodil neoromantični literarni revolt, v katerem so roman odvrnili od prekomernega naturalizma.

Hamsun, ki je bil kmečkega rodu, je večino otroštva preživel na oddaljenih Lofotskih otokih, zato je bil skoraj brez formalne izobrazbe. Pisati je začel pri devetnajstih letih, ko je bil čevljarski vajenec v Bodøju na severu Norveške. V naslednjem desetletju je delal kot sezonski delavec, dvakrat je obiskal tudi ZDA. Tam je bil voznik tramvaja v Chicagu in pomočnik na kmetiji v Severni Dakoti.

Njegov prvi roman Glad (1890), zgodba o stradajočem mladem umetniku na Norveškem, je bil jasen odklon od socialnega realizma tipičnih norveških romanov tistega časa. S svežim stališčem in impulzivnim liričnim slogom je očaral evropsko občinstvo. Hamsun je uspeh romana pospremil z vrsto predavanj, v katerih je napadal takšne idole, kot sta bila Ibsen in Tolstoj. Do smrti je napisal še vrsto del.

Podobno kot asocialni junaki njegovih zgodnjih del je bil tudi Hamsun brezbrižen in celo prezirljiv do napredka. V romanu Blagoslov zemlje, delu iz zrelega obdobja, je izrazil filozofijo vrnitve k naravi, vendar je njegovo zagrizeno individualistično sporočilo, na katero sta vplivala tudi Nietzsche in Strindberg, ostalo neomajno. Zaradi vztrajnega odpora do sodobne zahodne kulture je med drugo svetovno vojno podprl tudi nemške okupatorje Norveške. Po vojni so ga zaprli kot kolaboracionista, vendar so zaradi visoke starosti ovrgli vse obtožbe.

Hamsun je zaradi sodelovanja z nacisti močno ogrozil ugled, vendar se je po njegovi smrti februarja 1952 obnovilo zanimanje za njegova dela. Z namernim iracionalizmom in kljubovalno spontanim impresionističnim slogom je močno vplival tudi na evropsko književnost in pisatelje, kot so bili Maksim Gorki, Thomas Mann in Isaac Bashevis Singer.

1792 Rodil se je britanski pesnik Percy Bysshe Shelley, ki sodi med najpomembnejše pesnike in filozofe angleške romantike (umrl 1822).

1805 Rodil se je irski matematik in astronom sir William Rowan Hamilton, ki je ustvaril pomembno matematično delo o optiki, razvil teorijo o hiperkompleksnih številih ter prispeval k uvajanju metode operatorjev v mehaniki (umrl 1865).

1828 Izumitelj češkega rodu Josef Ressel je v Trstu opravil prvo vožnjo s Civetto, prvim parnikom s pogonom na ladijski vijak, s katerim je dokazal uporabnost svojega izuma.

1926 Rodil se je francoski pisatelj René Goscinny, z ilustratorjem Albertom Uderzom je ustvaril znameniti komični strip Asterix (umrl 1977).

1936 Grški premier general Joannis Metaksas je zaradi delavskih nemirov razpustil grški parlament in v Grčiji razglasil začasno diktaturo, obdržala se je vse do začetka druge svetovne vojne.

1956 Z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je začel oddajati prvi javni televizijski program v Sloveniji.