4. december

4. decembra 749 je v bližini Jeruzalema umrl krščanski menih in teolog sveti Janez Damaščan, doktor teologije grške in latinske cerkve.

Objavljeno
03. december 2006 23.01
Posodobljeno
03. december 2006 19.41
Anton Sovre
4. decembra 749 je v bližini Jeruzalema umrl krščanski menih in teolog sveti Janez Damaščan, doktor teologije grške in latinske cerkve. S svojimi razpravami o čaščenju svetih podob je bil v središču ikonoklastičnega spora v 8. stoletju, s teološko sintezo pa je postal posrednik med grško in latinsko srednjeveško kulturo. Tako kot oče je bil davčni uradnik omajadskega kalifa.

Takrat je napisal tri Diskurze o svetih podobah, v katerih je branil njihovo čaščenje pred bizantinskim cesarjem Leonom III. in ikonoklasti, ki so mu nasprotovali. Kmalu po letu 730 je postal menih v Mar Sabi in se posvetil študiju, pisanju in pridiganju.

Napisal je kakih 150 knjig, najpomembnejša pa je filozofska trilogija Vir spoznanja (Page gnoseos), sinteza krščanske filozofije in doktrine, ki je odločilno vplivala na usmerjanje toka srednjeveške latinske misli in postala najpomembnejši učbenik grške pravoslavne teologije. Prvi, filozofski del Dialectica temelji na neoplatonistični Porfirijevi razpravi Isagoge, uvodu v Aristotelovo logiko, drugi, zgodovinski del pretežno povzema odlomke o hereziji iz dela Panarion grškega klerika Epifanija, tretji pa je teološki in najbolj znani del Razlaga (Ekthesis) pravoslavne veroizpovedi. Ta del, v bistvu v Aristotelovem besednjaku izraženi povzetek kapadoških očetov iz četrtega stoletja Vasilija, Gregorja iz Nazianza in Gregorja iz Nise, izkazuje deklarativno izvirnost Janezove izbire besedil in komentira Antiocenovo analitično teologijo. Preveden v orientalske jezike in latinščino je vzhodnim in zahodnim mislecem služil kot vir logičnih in teoloških konceptov, s sistematičnim slogom pa je bil tudi model za poznejše teološke sinteze srednjeveških sholastikov.

Janez Damaščan je v njem razglabljal o naravi in obstoju Boga in ustvaril izhodišča za poznejše teološke razprave. Analiziral je tudi naravo svobodne izbire in volje. Nanjo je gledal s stališča krščanskih doktrin o osebnem prizadevanju za odrešitev.

Dogodki na današnji dan:

1642 V Parizu je umrl francoski kardinal Armand Jean du Plessis Richelieu, vodilni minister kralja Ludvika XIII. od leta 1624 do smrti. Prizadeval si je za vzpostavitev kraljevega absolutizma in končanje špansko-habsburške hegemonije v Evropi (rojen 1585).

1875 Rodil se je avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke (umrl 1926).

1885 Rodil se je slovenski klasični filolog in prevajalec Anton Sovre (umrl 1963).

1892 Rodil se je španski fašistični diktator general Francisco Franco (umrl 1975).

1952 London je prizadela huda megla, ki jo je povzročilo veliko onesnaženje zraka, in zahtevala celo več smrtnih žrtev. Takrat je v svetovne slovarje prišla beseda smog.

1980 Umrl je španski romski plesalec Vicente Escudero, ki so ga spoštovali zaradi mojstrskega plesanja flamenka in privrženosti tradicionalnemu namesto komercialnemu slogu plesa (rojen 1892).

1989 Hubert Požarnik (SDZ), Jože Pučnik (SDZS), Lojze Peterle (SKD) in Ivan Oman (SKZ) so podpisali sporazum o formuli »3 plus 1«, po katerem je nastala koalicija Demokratična opozicija Slovenije – DEMOS, ki je na volitvah aprila 1990 sestavila prvo demokratično vlado v Sloveniji.