Tiskane izdaje
S sporazumom, sklenjenim v Parizu leta 1898, je Španija prenesla svojo suverenost nad Filipinskim otočjem na ZDA, s čimer pa se niso strinjali filipinski uporniki, ki so nadzirali ves arhipelag z izjemo glavnega mesta Manile.
Ameriški poveljnik George Dewey je 1. maja 1898 zjutraj blizu Manile sicer premagal špansko ladjevje, a mesta ni mogel zasesti, ker ni imel kopenskih sil. Tako je prišlo v roke Američanov šele sredi avgusta – ti so imeli oblast v Manili, uporniki pa v preostalih delih države, zato je bil spopad neizogiben.
Filipinsko-ameriška vojna se je začela z obstreljevanjem v predmestju Manile 4. februarja 1899. Spomladi 1899 so Američani prodirali proti severu po osrednji planoti na otoku Luzon, njihovi nasprotniki pod vodstvom generala Emilia Aguinalda pa so se umaknili v težko dostopno gorovje. S tem se je končalo obdobje konvencionalnega bojevanja in uporniki so v številnih pokrajinah prešli na gverilsko vojskovanje. Do leta 1901 so se boji zaostrili predvsem na otoku Samar, kjer je ameriški general Smith začel tako silovite in krute povračilne napade, da so ga postavili pred vojaško sodišče in prisilil k upokojitvi. Od leta 1902 je ameriška civilna uprava imela preostale upornike za navadne razbojnike, vendar so se boji nadaljevali.
Organizirani odpor Filipincev proti ameriški oblasti na otoku Samar je trajal do leta 1906. Tam so uporniki s požiganjem vasi, ki se niso hotele več upirati, veliko prispevali k svojemu propadu. ZDA so tako utrdile popolno nadoblast nad otočjem in jo obdržale do leta 1946.
Dogodki na današnji dan:
1194 Angleškega kralja Riharda Levjesrčnega so v zameno za 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur.
1693 Rodil se je angleški dramatik George Lillo, ki je v svojih igrah do tedaj običajne aristokratske in kraljevske junake nadomestil s pripadniki meščanskega razreda (umrl 1739).
1746 Rodil se je poljski vojaški častnik in državnik Tadeusz Kosciuszko, ki si je pridobil sloves s sodelovanjem v ameriški vojni za neodvisnost in vodenjem narodnih vstaj v svoji domovini (umrl 1817).
1815 Rodil se je hrvaški škof, politik in narodni voditelj Josip Juraj Strossmayer (umrl 1905).
1864 V Ljubljani je bila z dovoljenjem dunajske vlade ustanovljena Slovenska matica, ki še danes izdaja slovenska leposlovna, znanstvena in poljudna dela.
1934 V Planici je bilo otvoritveno tekmovanje na »mamutski skakalnici«.
