4. januar

4. januarja 1745 se je rodil nemški racionalistični protestantski teolog Johann Jakob Griesbach, prvi biblični kritik, ki je evangelije sistematično literarno analiziral.

Objavljeno
03. januar 2007 23.01
Posodobljeno
03. januar 2007 18.36
Johann Jakob Griesbach
4. januarja 1745 se je rodil nemški racionalistični protestantski teolog Johann Jakob Griesbach, prvi biblični kritik, ki je evangelije sistematično literarno analiziral.

Teolog Griesbach je študiral v Frankfurtu, Tübingenu, Leipzigu in Halleju. V Halleju je postal eden najbolj vnetih učencev nemškega cerkvenega zgodovinarja J. S. Samlerja, ki je njegovo pozornost usmeril v tekstovno analizo Nove zaveze. Po koncu študija je odšel na literarno popotovanje po Nemčiji, Nizozemski, Franciji in Angliji, po vrnitvi v Halle pa je postal profesor. Leta 1775 je odšel v Jeno in tam živel do smrti.

Med letoma 1774 in 1775 je v Halleju prvič objavil kritično izdajo Nove zaveze v treh zvezkih. V prvem so bili kritično urejeni prvi trije evangeliji, v drugem pa pisma in Knjiga razodetja. Griesbach je za osnovo kritiških besedil uporabil grško izdajo Svetega pisma nizozemske založniške hiše Elzevir. Kjer se je njegovo besedilo marsikje razlikovalo od Elzevirjevega izvirnika, je tega za primerjavo namestil ob notranji rob svojega, ob njiju pa v zmanjšani pisavi še druga branja vredne različice svetopisemskega besedila. Na vseh besedilih je s posebnimi znamenji označil, kako verodostojna so po njegovem mnenju.

Pri tehtanju verodostojnosti besedil je besedila razdelil med tri poglavitne vire: Aleksandrijo, Zahod in Bizanc. Če je imelo besedilo zaslombo samo v enem viru, ga je po njegovem nezadostno potrjevala samo ena priča. Če je imelo zaslombo v vseh treh, lahko tudi le v dveh, predvsem aleksandrinskem in zahodnem, ga je brez obotavljanja razglasil za pristnega. Če so se besedila vseh treh virov med seboj močno razlikovala, je vire za njihovo ovrednotenje poiskal drugje.

Leta 1776 je povzetke grške izdaje evangelijev po Mateju, Marku in Luku objavil kot poseben zvezek, ki ga je ločil iz kritiške izdaje Nove zaveze, ter z njimi vzpostavil orodje za poznejše proučevanje Svetega pisma nove zaveze. Med drugimi precej manj pomembnimi Griesbachovimi deli sta omembe vredni še njegova univerzitetna diploma in delo o semantični teologiji.

Dogodki na današnji dan:

1643 Rodil se je angleški fizik, matematik in astronom sir Isaac Newton, eden najpomembnejših mož v zgodovini znanosti (umrl 1727).

1747 Rodil se je francoski umetnik, arheolog in muzealec baron Dominique Vivant Denon, ki je imel pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju umetniške zbirke muzeja Louvre (umrl 1825).

1797 V Ljubljani je izšla prva številka Lublanskih novic, prvega slovenskega časopisa. Urejal jih je Valentin Vodnik.

1872 Rodil se je slovenski slikar in ilustrator, utemeljitelj impresionizma na Slovenskem, Matija Jama (umrl 1947).

1911 Umrla je Charlotte E. Ray, ameriška učiteljica in prva temnopolta odvetnica v ZDA (rojena 1850).

1941 Umrl je francoski filozof Henri Bergson. Opredelil je procesno filozofijo, ki zavrača statične vrednote v prid vrednot gibanja, sprememb in evolucije (rojen 1859).

1945 Med bombnim napadom se je na Ptuju podrla minoritska cerkev.