Tiskane izdaje
Slovenski pripovednik in politik Janko Kersnik se je rodil 4. septembra 1852 v uradniško-plemiški družini na gradu Brdo pri Lukovici. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pravo pa je začel študirati na Dunaju in ga dokončal v Gradcu. Po študiju je najprej opravljal pripravništvo na finančni prokuraturi v Ljubljani, potem pa pri dr. Zupancu. Leta 1878 je postal notarski namestnik, po opravljenem notarskem izpitu pa je bil vse življenje notar na Brdu.
Leta 1883 je postal deželni poslanec, pozneje predsednik podružnice Kmetijske družbe, spomladi 1885 pa lukoviški župan. Čeprav ni bil rojen za politika, se je vedno bolj zapletal v javno življenje in bil znova izvoljen v deželni zbor. Leta 1895 je nevarno zbolel za jetiko in dve leti pozneje umrl v Ljubljani. Po smrti so ga prepeljali na Brdo in ga položili v družinski grob na domačem pokopališču.
Kersnik je pesnikovati začel v nemščini, vendar je to pod Levčevim vplivom kmalu opustil in pisal v slovenščini. Prvo pesem je objavil leta 1866 ter s pesnikovanjem nadaljeval kot študent, hkrati pa je začel pisati podlistke, med njimi Muhasta pisma in Nedeljska pisma. S podlistki, ki so bili po zgledu Heinejeve proze duhoviti, uglajeni, domiselni in satirični, je posegal v takratno družbeno in politično življenje Slovencev. Hkrati je pisal tudi šaljive, satirične in sentimentalne črtice.
Prijateljstvo z Jurčičem mu je dalo novih spodbud. Leta 1876 je objavil prvo daljšo pripoved, začetniški roman Na Žerinjah, v katerem je bilo čutiti sledove njegovih literarnih vzornikov, vendar se je z njim kljub temu uveljavil med svojimi sodobniki.
Na Kersnika so polagoma začeli vplivati sodobnejši pripovedniki, zlasti Turgenjev in Bjørnson. Literarno se je usmeril v realizem z rahlim pridihom idealizma, ki je v njegovih zadnjih delih izginil (Jara gospoda). Poglede na realizem je leta 1877 izrazil v predavanju Razvoj svetovne poezije.
Leta 1881 je dokončal Jurčičeve Rokovnjače, nato se je lotil daljših del. V romanih in povestih je prikazoval slovensko trško malomestno družbo in podeželske izobražence ter kmečko življenje. Kersnik je bil mojster v opisovanju vaškega in malomestnega okolja, kamor ga je usmerjala realistična metoda pisanja, več smisla za duševnost književnih junakov je pokazal v kmečki prozi.
Dogodki na današnji dan:
1063 Umrl je Toghrïl Beg, ustanovitelj turške seldžuške dinastije, ki je med 11. in 14. stoletjem vladala v Iranu, Iraku, Siriji in Anatoliji (rojen 990).
1596 Rodil se je Constantijn Huygens, najbolj raznovrstni in zadnji izmed pravih nizozemskih renesančnih virtuozov, ki je deloval v diplomaciji, filozofiji, glasbi, pesništvu in znanosti (umrl 1687).
1802 Nemškemu filologu Grotefendu je uspelo delno razvozlati staroperzijski klinopis. Podlaga njegovemu delu je bila kopija zapisa iz Bisutuna, ki jo je leta 1777 objavil nemški arheolog Niebuhr.
1834 Rodil se je slovenski pisatelj Fran Erjavec, predstavnik generacije pripovednikov, ki je ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva (umrl 1887).
