5. december

Posvetni in cerkveni zakoni proti čarovništvu so obstajali že v Španiji in Galiji zgodnjega krščanskega obdobja. Karel Veliki in drugi frankovski vladarji so ga obsojali kot zlo in vraževerje in se proti njemu bojevali z zakoni, v katerih so zagrozili celo s smrtno kaznijo. Nekateri zgodnji cerkveni koncili in voditelji so ga napadali kot posledico vraževerja in ostanek poganstva, drugi so ga razglašali za zlo, ki ga je treba izkoreniniti. Srednjeveška cerkev je svoje privržence poskušala odvrniti od verovanja vanj – skepticizem je uradno zapisala tudi v kanonske zakone, ki pa so bili do čarovništva zelo blagi.

Do pomembnih sprememb v cerkvenem odnosu do čarovništva je prišlo med 12. in 15. stoletjem. V Evropo so v stiku z arabsko kulturo prišle tudi nove »znanosti«, kot sta alkimija in astrologija, ki so zbudile zanimanje za tako imenovano naravno magijo, v kateri niso več videli le kmečkega vraževerja. Dokončno spremembo v cerkveni politiki je povzročilo hujskanje proti heretikom. Dva dominikanska brata, Heinrich Kraemer in Johann Sprenger, sta papeža Inocenca VIII. nagovorila, da je 5. decembra 1484 izdal bulo Summus Desiderantes Affectibus, v kateri je ugotovil, da čarovništvo obstaja, ga obsodil in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju.

Čez dobri dve leti sta Kraemer in Sprenger izdala knjigo Malleus maleficarum (Čarovniško kladivo), ki je postala avtoritativna enciklopedija demonologije v katoliškem in protestantskem krščanskem svetu. Bila je sinteza ljudskih verovanj, ki so se do tedaj izražala predvsem v občasnih spontanih lokalnih izbruhih preganjanja čarovnic. Avtoriteto je obdržala skoraj tri stoletja evropske obsedenosti s preganjanjem čarovništva.

Demonologija, ki jo je Malleus maleficarum uveljavil kot sistematično teorijo, je magične moči čarovnic in čarovnikov pripisovala njihovim vezem s hudičem, predvsem spolnim razmerjem. Čarovnice so tudi v drugih kulturah lahko poosebljale zlo, v evropski zgodovini pa so postale zemeljske predstavnice vladarja pekla, proti katerim so se dolgo in neizprosno bojevali. Čeprav so se ves čas oglašali tudi (mogočni) skeptiki, ki niso verjeli v čarovništvo, se je manija zares unesla šele takrat, ko so srednjeveško kozmologijo nadomestili manj teokratski in bolj svetovljanski pogledi sodobnega sveta.

Dogodki na današnji dan:

1576 Umrl je avstrijski astronom in matematik Georg Joachim Rheticus, ki je med prvimi sprejel in širil Kopernikovo heliocentrično teorijo o osončju (rojen 1514).

1791 Umrl je avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart (rojen 1756).

1890 Rodil se je ameriški filmski režiser avstrijskega rodu Fritz Lang (umrl 1976).

1901 Rodil se je Walt Disney, oče Mikija Miške in mnogih drugih junakov risanega filma (umrl 1966).

1912 Rodil se je eden najbolj priljubljenih japonskih filmskih režiserjev Keisuke Kinošita, ki je bil znan predvsem po satiričnih socialnih komedijah (umrl 1998).

1923 Umrl je irski dramatik Edward Martyn, eden izmed utemeljiteljev irskega literarnega gledališča (rojen 1859).