Tiskane izdaje
5. februarja 1505 se je rodil švicarski humanist Aegidius Gilg Tschudi, avtor švicarske zgodovine, iz katere so črpali snov številni poznejši pesniki in pisatelji, tudi Friedrich Schiller.
Čeprav je bil učenec verskega reformatorja Huldrycha Zwinglija in nekaj časa nagnjen k zmernosti, je pozneje postal prepričan in militantni zagovornik katoliške protireformacije. Njegovo silovito prizadevanje, da bi uničil Zwinglijeve privržence, je postalo znano kot Tschudikrieg (Tschudijeva vojna, 1558–64).
A kljub političnemu udejstvovanju je najbolj znan kot avtor zgodovine švicarske konfederacije. Gradivo je zbral v treh knjigah: Chrionicon Helveticum (Švicarska kronika, 1734–36), v kateri je opisal švicarsko zgodovino med letoma 1000 in 1470, in dveh o antični Helvetiji. Nikoli niso popolnoma izgubile vrednosti, čeprav so poznejši raziskovalci opisana dejstva večinoma ovrgli ali podvomili o njih. Njegov ugled zgodovinarja je zaradi tega sicer precej zbledel, zato pa so dela z literarnega stališča še vedno občudovana.
Do druge polovice 19. stoletja so švicarski zgodovinopisci temeljili svoja dela predvsem na njegovih dognanjih, ki so jim dodali podatke iz nekaterih rokopisov.
Tschudi je izgubil veljavo šele po obdobju, ko so ga izpostavili kritičnejši obdelavi. Njegove domislice o začetkih švicarske konfederacije, ki jim očitajo neverodostojnost, so znane iz Schillerjeve zgodbe o legendarnem junaku Viljemu Tellu, dolgo so zbujali sume tudi navedki in dokumenti v zvezi z rimskimi časi in zgodnjim obdobjem Glarusa ter njegovo družino. Natančne raziskave so pokazale, da je »kopiral« številne rimske napise, ki niso nikoli obstajali, druge pa povzemal naključno, poleg tega je namenoma ponaredil dokumente, ki naj bi dokazovali, da segajo začetki njegove družine celo v deseto stoletje. Tako je popolnoma narobe predstavil zgodnjo zgodovino Glarusa, ki je bil že od nekdaj demokratična skupnost in mu niso nikoli vladale aristokratske družine, kot je trdil Tschudi.
Zgodovinarji njegovih del ne povzemajo več, ne da bi prej natančno preverili verodostojnost navedb.
Dogodki na današnji dan:
1737 Umrl je zadnji medičejski veliki vojvoda Toskane Gian Gastone de'Medici (rojen 1671).
1852 V St. Peterburgu so v Zimskem dvorcu slovesno odprli Eremitaž, ki danes spada med najslavnejše umetnostne in kulturnozgodovinske muzeje na svetu.
1866 Rodil se je škotski anatom in antropolog sir Arthur Keith, ki je proučeval človeške fosilne ostanke in na njihovi podlagi rekonstruiral telesa zgodnjih ljudi (umrl 1955).
1878 Rodil se je francoski inženir in industrialec André-Gustave Citroën, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo (umrl 1935).
1887 V milanski Scali so premierno uprizorili Verdijevo opero Othello.
1916 V Zürichu so odprli umetniški lokal Café Voltaire, v katerem je nastal dadaizem, protimeščanska umetniška smer, ki je gradila na iracionalnem in veliko eksperimentirala s kolaži.
1992 Mednarodni olimpijski komite je priznal Olimpijski komite Slovenije za svojega člana.
