Tiskane izdaje
5. januarja 1947 je umrl japonski admiral Osami Nagano. Načrtoval in ukazal je uspešni japonski letalski napad na ameriško pomorsko bazo na Havajskem otočju decembra 1941, po katerem so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno.
Nagano, ki se je junija 1880 rodil v družini nekdanjih samurajev, je diplomiral na japonski cesarski pomorski akademiji, potem pa leta 1913 na Harvardu študiral pravo in hkrati delal tudi kot častnik prevajalec. V začetku dvajsetih let je postal japonski vojaški ataše v ZDA ter sodeloval na mednarodni pomorski konferenci v Washingtonu 1921–1922, na kateri so se velesile dogovorile o medsebojnih odnosih na Tihem oceanu.
Nagano je potem napredoval v admirala in postal član glavnega štaba japonske vojne mornarice. Kot mornariški predstavnik je sodeloval tudi na londonski pomorski konferenci leta 1930, kot glavni japonski delegat pa tudi na pomorski konferenci v Londonu 1935, ki jo je Japonska protestno zapustila, ko so ji na Tihem oceanu odrekli enakovrednost z ZDA in Veliko Britanijo. Nagano in drugi privrženci trde vojaške linije na Japonskem so to izkoristili kot izgovor za povečanje japonske vojne mornarice in ognjene moči po letu 1936. Leta 1936 je Nagano v vladi premierja Hirota postal minister za vojno mornarico, naslednje leto pa vrhovni poveljnik kombiniranega ladjevja.
Leta 1941 je postal šef mornariškega generalštaba in na tem položaju sprejel načrt admirala Isoroka Jamamota za napad na ameriško tihomorsko ladjevje na Havajih, če bi spodletela diplomatska pogajanja z ZDA. Načrtoval in ukazal je tudi napad na Pearl Harbour ter podprl odločitev za vojno proti ZDA, Veliki Britaniji in Nizozemski.
Po uničevalnem napadu na ameriško tihomorsko ladjevje, v katerem je japonska utrpela minimalne izgube, mu je ugled močno narasel, do leta 1944, ko je Japonska le še doživljala poraze, zato je pri cesarju Hirohitu padel v nemilost. S cesarjevo privolitvijo sta ga premier Hideki Tojo in minister za mornarico Šigetaro Šimada odstavila s poveljniškega položaja in preostanek vojne je preživel kot svetovalec vlade.
Po vojni so ga ameriške okupacijske sile aretirale in postavile pred vojaško sodišče za vojne zločince, vendar je še pred izrekom sodbe umrl zaradi srčnega napada, ki ga je izzvala pljučnica.
Dogodki na današnji dan:
1901 Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo pravila Splošnega ženskega društva, ki je kmalu postalo osrednja slovenska ženska organizacija.
1953 V pariškem gledališču Theatre de Babylone so premierno uprizorili dramsko delo irskega pisatelja Samuela Becketta Čakajoč na Godota, ki danes velja za klasiko gledališča absurda.
1957 Ameriški predsednik Eisenhower je v okviru tako imenovane Eisenhowerjeve doktrine bližnjevzhodnim državam zagotovil vojaško in gospodarsko pomoč ob sporu s Sovjetsko zvezo.
1987 Umrla je kanadska pisateljica Margaret Laurence. V romanih je prikazovala močno žensko, ki si v svetu pod prevlado moških prizadeva za dosego samouresničevanja (rojena 1926).
