Tiskane izdaje
5. maja 1813 se je v Københavnu rodil danski filozof Søren Kierkegaard, nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma in racionalističnega cerkvenega krščanstva ter predhodnik sodobnega eksistencializma.
Študiral je teologijo, vendar ni nikoli postal pastor. Po obdobju svobodnjaškega uživanja se je vrnil h krščanstvu in se posvetil oznanjanju svojega novega filozofsko-religioznega nauka. Zanikal je obstoječo Cerkev in se z njo vztrajno bojeval, ker je menda izdala pravo pot krščanstva. S tem je pravzaprav nadaljeval delo protestantov iz 16. stoletja. Izhodišče njegovega nauka je bil nov pogled na razmerje med Bogom in človekom. Bog sicer obstaja, vendar človek ne more nikoli vedeti, kaj zahteva od njega. Prav zato ne ve, kaj naj bi bilo njegovo splošno človeško bistvo, temveč je samo še posamezna, konkretna eksistenca. Zaradi tega je osamljen in v vseh svojih odločitvah in dejanjih odvisen izključno od sebe. To ga navdaja s tesnobo in obupom in prav v takih občutkih se mu razkriva pristna eksistenca, ki jo vsakdanji razum zakriva z lažmi in izgovori.
Kierkegaardov človek je predestiniran in »na smrt bolan«, poln strahu, tesnobe in skrbi za svojo eksistenco, zato ga ne zanimajo resničnost, dejanskost in znanost. Ker se giblje v strašnem svetu omejitev, živi v okviru paradoksa med človeškim in božanskim, nasprotja med »ali – ali«, nasprotja med omejenim in večnim ter življenjem in smrtjo. Na tem svetu je edino, kar nekaj velja, rešitev posameznika in ne nekega abstraktnega človeštva.
Kierkegaard je utemeljil eksistencializem, predvsem njegovo krščansko smer, in ustvaril podlago za eksistencialno antropologijo. Podoben pogled na človeka sta imela tudi pisatelja Dostojevski in Kafka. Po prvi svetovni vojni je dobil naslednike tudi v filozofiji. Svoji različici eksistencialne antropologije sta zasnovala v Nemčiji Heidegger in v Franciji Jean-Paul Sartre.
1260 Za mongolskega kana je bil izvoljen Kublajkan, Džingiskanov vnuk in prvi kitajski cesar iz dinastije Juan, ki je osvojil velik del Kitajske in blizu Pekinga dal zgraditi novo prestolnico Kanbalik (Kanovo mesto).
1818 Rodil se je nemški filozof Karl Marx, utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma (umrl 1883).
1922 V Chicagu so v neki ford T vgradili prvi avtoradio.
1945 V Ajdovščini je bila ustanovljena narodna vlada Slovenije.
1949 V Londonu je bil ustanovljen Svet Evrope, ki se zavzema za utrjevanje evropske enotnosti ter za varovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države.
1955 Zvezna republika Nemčija je s prenehanjem okupacijskega statusa postala samostojna in neodvisna država.
1975 Umrla je ruska učiteljica baleta Vera Volkova, ki je močno vplivala na zahodne baletne šole (rojena 1904).
1995 Umrl je ruski šahovski mojster Mihail Mojsejevič Botvinik, glavni predstavnik t. i. sovjetske šahovske šole ter utemeljitelj analitično-raziskovalnega in celostnega načina šahovske igre (rojen 1911).
