Tiskane izdaje
Julij Cezar je leta 49 pr. n. š. prečkal reko Rubikon, se uprl pozivu senatorjev, naj razpusti vojsko, in povzročil zadnjo rimsko republikansko vojno. Po njegovi invaziji na Italijo in Rim so konservativni republikanci pobegnili v Grčijo in se tam zbrali pod poveljstvom Pompeja.
Cezarjevi privrženci so leta 48 pr. n. š. odločilno premagali njegove enote v bitki pri Farsali. Pompej je bil ubit, preostali republikanci pa so svoje sile spet organizirali v afriških provincah. Dragocenega zaveznika so našli tudi v nubijskem kralju Jubi I. Cezar je pomiril vzhodne province in obiskal Rim, potem pa se je še sam podal v severno Afriko.
Republikanci so osupljivo hitro zbrali deset legij s 40.000 vojaki in močno konjenico, lokalni zavezniki pa so prispevali šestdeset bojnih slonov. Cezar je v začetku februarja 46. pr. n. š. prispel pred Tapsus (današnji Ras Dimas v Tuniziji). Ker mu ga nasprotniki niso hoteli prepustiti, so se pripravili na bitko – začela se je 6. februarja 46 pr. n. š.
Konservativna vojska, ki je imela na krilih enote z bojnimi sloni, je Cezarjeve sile napadla s severa. Ko je trobentač oznanil začetek bitke, so Cezarjevi lokostrelci na desnem krilu s puščicami zasuli slone, da so se prestrašili in poteptali veliko svojih ljudi. Sloni z levega krila pa so napadli Cezarjeve osrednje enote – 5. legija se jim je upirala tako pogumno, da je tedaj postal njen simbol slon. Ker so republikanci sčasoma izgubili bojne slone, so začeli izgubljati tudi pobudo. Cezarjeva konjenica je takrat obšla nasprotno vojsko, ji uničila taborišče in jo prisilila k umiku. Skoraj 10.000 republikanskih vojakov s poveljnikom Scipiom vred se je hotelo vdati, a jih je Cezar dal pobiti. To je bilo nenavadno, saj je sicer veljal za milostnega zmagovalca. Po nekaterih virih je med bitko doživel božjastni napad, zato se ni povsem zavedal njenega konca.
Cezar je nato zavzel Tapsus in po utrditvi položaja v Afriki odšel v Rim. Toda republikanskih nasprotnikov še ni popolnoma premagal, zato so se spet zbrali in se mu marca 45 pr. n. š. postavili po robu v zadnji bitki republikanske vojne pri Mundi v južni Španiji.
Dogodki na današnji dan:
1840 Predstavniki Velike Britanije in petstotih maorskih plemen z Nove Zelandije so podpisali pogodbo iz Waitanga. Zaščitila naj bi pravice domorodcev, a je v resnici prispevala k britanski aneksiji Nove Zelandije.
1864 Umrl je srbski jezikoslovec in zbiralec srbskega ljudskega izročila Vuk Stefanović Karadžić, ki je cirilski črkopis prilagodil sodobni srbščini (rojen 1787).
1898 Umrl je nemški zoolog in pedagog Rudolf Leuckart, ki je utemeljil sodobno parazitologijo (rojen 1822).
1900 Umrl je ruski socialni filozof Pjotr Lavrovič Lavrov, ki je s svojo socialno mislijo postavil teoretično osnovo za delovanje različnih ruskih revolucionarnih skupin v drugi polovici 19. stoletja (rojen 1823).
1919 V Weimarju se je začelo zasedanje nemške ustavodajne skupščine, ki je postavila temelje Weimarske republike.
1999 V gradu Rambouillet pri Parizu se je začela konferenca, ki naj bi prispevala k rešitvi kosovske krize.
