Tiskane izdaje
6. februarja 1918 je na Dunaju umrl avstrijski slikar Gustav Klimt, ustanovitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija. Študiral je na dunajski šoli dekorativnih umetnosti ter leta 1883 odprl neodvisni atelje in se posvetil predvsem zidnim poslikavam. V zgodnjem obdobju je slikal dela, ki so izražala značilnega duha akademskega slikarstva poznega 19. stoletja, kar se najbolje vidi na stenah dunajskega Mestnega gledališča (Burgtheater) iz leta 1888 ter na stopnišču dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja (Kunsthistorisches Museum).
Leta 1897 je ustanovil »dunajsko secesijo«, skupino slikarjev, ki so se upirali akademski umetnosti in uporabljali poudarjeno dekorativni slog, ki se je zgledoval po art nouveau. Kmalu zatem je naslikal tri alegorične freske na stropu avditorija dunajske univerze, a njihov erotični simbolizem in pesimizem sta povzročila tak škandal, da jih je bil Klimt prisiljen odstraniti.
Za njegove poznejše freske, kot so Beethovnov friz, ki ga je leta 1902 naslikal v Avstrijski galeriji na Dunaju (Österreichische Gallerie), in freske na stenah jedilnice v Stocletovi hiši v Bruslju iz let 1909 do 1911, so bili značilni natančna linearna risba ter drzna in samovoljna uporaba ploskih dekorativnih vzorcev iz barve in zlatih lističev.
Med najuspešnejša dela Gustava Klimta sodijo še slika Poljub iz leta 1908 ter niz portretov priljubljenih dunajskih matron, kot npr. Frau Fritza Riedler (1906) in Frau Adele Bloch-Bauer (1907). Človeške postave je tu upodabljal brez senc in stopnjeval bohotno senzualnost kože s tem, da jo je obdajal s ploskimi področji zelo vzorčastih in briljantno razporejenih dekoracij.
Dogodki na današnji dan:
46: p. n. š. V bitki pri Tapsusu je vojska Gaja Julija Cezarja premagala Pompejevo in Cezarju je bila tako odprta pot za hiter prodor v Afriko in njeno osvojitev.
1840: Predstavniki Velike Britanije in maorskih plemen z Nove Zelandije so podpisali pogodbo iz Waitanga. Zaščitila naj bi pravice domorodcev, v resnici pa je pripomogla k britanski aneksiji Nove Zelandije.
1864: Na Dunaju je umrl srbski jezikoslovec in zbiralec srbske ljudske književnosti Vuk Stefanović Karadžić, ki je cirilski črkopis prilagodil sodobni srbščini in ustvaril enega najpreprostejših in najrazumljivejših jezikovnih zapisov na svetu (rojen 1787).
1864: Danci so se pred prodirajočimi Prusi dokončno umaknili iz Danewirka, prastarega trdnjavskega okopa, ki so ga dolga stoletja uporabljali za obrambo pred Nemci.
1898: Umrl je nemški zoolog in pedagog Rudolf Leuckart, ki je utemeljil sodobno parazitologijo (rojen 1822).
1900: Umrl je ruski socialni filozof Pjotr Lavrovič Lavrov, ki je s svojo socialno mislijo postavil teoretične temelje za dejavnost različnih ruskih revolucionarnih skupin v drugi polovici 19. stoletja (rojen 1823).
1919: V Weimarju se je začelo zasedanje nemške ustavodajne skupščine, ki je postavila temelje weimarske republike.
1999: Na gradu Rambouillet pri Parizu se je začela konferenca, ki naj bi pripomogla k rešitvi kosovske krize.
