6. januar

Na današnji dan leta 1585 se je rodil francoski jezikoslovec in slovničar Claude Favre de Vaugelas, ki je igral veliko vlogo pri standardizaciji francoskega knjižnega in pogovornega jezika.

Objavljeno
05. januar 2007 23.01
Posodobljeno
05. januar 2007 18.25
Claude Favre de Vaugelas
6. januarja 1585 se je rodil francoski jezikoslovec in slovničar Claude Favre de Vaugelas, ki je igral veliko vlogo pri standardizaciji francoskega knjižnega jezika in pogovornega jezika izobraženih elit.

Kot dvorjan je obiskoval salon markize de Rambouillet ter si z dobrim okusom in presojo v zadevah govora in pisanja prislužil spoštovanje učenih mož. V delu Remarques sur la langue françoise, utiles a ceux qui veulent bien parler et bien escrire (Zabeležke o francoskem jeziku, uporabne za tiste, ki želijo dobro govoriti in dobro pisati, 1647) je zapisal tisto, kar je imel za dober jezik: govor »najbolj razumnih« pripadnikov dvora in pisni jezik najbolj inteligentnih avtorjev. Sodobniki so njegove nasvete takoj sprejeli za avtoritativne pri dvomljivi ali sporni rabi jezika, saj si Vaugelas ni prizadeval samo za pravilen, ampak tudi eleganten govor.

Vaguelas je bil dovolj razumen, da se je zavedal, kako se primerna uporaba jezika v neki družbi spreminja hkrati s spremembami njenih interesov. Ko je državnik Richelieu svojo literarno debatno skupino oblikoval v Academie Française, je članom ukazal oblikovanje strogih jezikovnih pravil, zaradi katerih naj bi ostal čist in govorniški. Vaugelasova opravila so takrat vzeli preveč dobesedno. V drugi polovici sedemnajstega stoletja so se zato pisatelji začeli upirati akademiji in formalni jezik začeli posodabljati z jezikom navadnih ljudi, kar je tudi akademijo sčasoma spodbudilo k večji prilagodljivosti.

Dogodki na današnji dan:

1260 Umrl je muslimanski zgodovinar, teolog in humorist Ibn Al Abar , eden najbolj slavnih učenjakov muslimanske Španije (rojen 1199).

1825 V Moskvi so odprli Bolšoj teater, ki še vedno sodi med najpomembnejše operne in baletne hiše sveta.

1929 Jugoslovanski kralj Aleksander je razpustil skupščino, izdal zakon o prepovedi delovanja vseh verskih in »plemenskih« strank ter postal nosilec vse državne oblasti v šestojanuarski diktaturi.