7. avgusta 1779 se je rodil francoski pomorski častnik in kartograf Louis-Claude de Saulces de Freycinet, ki je raziskal del Avstralije in nekatere otoke v Tihem oceanu. Freycinet je leta 1800 v odpravi kapitana Nicolasa Baudina odšel na raziskovalno potovanje proti južni in jugozahodni obali Avstralije in Tasmaniji. Po vrnitvi v Pariz štiri leta pozneje je napisal poročilo o tej odpravi z naslovom Voyage de decouvertes aux terres australes (Raziskovalno potovanje v južne dežele), v katero je vključil tudi zemljepisne karte raziskanih območij.
Leta 1817 je prevzel poveljstvo nad raziskovalno ladjo l'Uranie, s katero naj bi izvedel magnetne in oceanografske raziskave Tihega oceana. Na krovu ladje ga je spremljala tudi žena Rose, ki se je na ladjo vkrcala preoblečena v mornarja in potovanje opisala v leta 1827 objavljenem dnevniku. Po postanku v Riu de Janeiru je l'Uranie zaplula okrog Rta dobre nade in severno od Avstralije obiskala otok Timor ter Marianske in Havajske otoke. Freycinet je po ženi poimenoval otok Rose v Samoi.
Med povratnim potovanjem iz Sydneyja v Francijo mimo Rta Horn je ladja l'Uranie pri Falklandskih otokih nasedla, vendar je posadki uspelo rešiti znanstvene zapiske in zbrane primerke. Freycinet je na Falklandskih otokih kupil ameriško kitolovko, ki jo je preimenoval v la Physicienne ter se z njo vrnil v Francijo.
Znanstvene izsledke s potovanja je v letih 1824–44 objavil v knjižni zbirki z naslovom Voyage autour du monde ... sur les corvettes S. M. »l'Uranie« et »la Physicienne« (Potovanje okrog sveta ... s korvetama njenega veličanstva l'Uranie in la Physicienne), ki jo sestavlja trinajst zvezkov besedila in štirje geografski atlasi.
Dogodki na današnji dan:
1779 Rodil se je nemški geograf Carl Ritter, ki je s svojim rojakom Alexandrom von Humboldtom utemeljil sodobno geografsko znanost (umrl 1859).
1782 Umrl je nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z odkritjem pridelave pesnega sladkorja leta 1747 utemeljil sodobno evropsko industrijo sladkorja (rojen 1709).
1834 Umrl je francoski izumitelj Joseph-Marie Jacquard, ki je z izumom avtomatskih žakarskih statev izvedel revolucijo v tekstilni industriji (rojen 1752).
1840 Rodil se je angleški orientalist, jezikoslovec in popotnik E. H. Palmer, ki je med drugim v angleščino prevedel muslimansko sveto knjigo Koran in v prevodu kljub nekaterim nepravilnostim ujel duha izvirnika (umrl 1882).
1867 Rodil se je nemški slikar in grafik Emil Nolde, ki velja za enega glavnih predstavnikov ekspresionizma v Nemčiji (umrl 1956).
1876 Rodila se je nizozemska plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari (umrla 1917).
1881 Rodil se je francoski admiral François Darlan, vodilna osebnost v vichyjskem režimu maršala Petaina (umrl 1942).
1893 V Benetkah so odprli mednarodno razstavo moderne umetnosti, beneški bienale, ki še danes nadaljuje tradicijo in vsaki dve leti predstavi dogajanja v sodobni umetnosti.