Tiskane izdaje
7. decembra 1598 se je rodil italijanski baročni umetnik Gian Lorenzo Bernini, verjetno največji kipar 17. stoletja in tudi izjemen arhitekt in slikar.
K njegovemu slovesu je pripomoglo mecenstvo vplivnih rimskih družin Borghese in Barberini, vendar je to samo potrdilo dejstvo, da je bil že od začetka nadarjen virtuozni kipar. Med letoma 1618 in 1625 je za kardinala Scipiona Borgheseja izdelal vrsto kipov na teme iz Ovidijevih Metamorfoz in Svetega pisma. Kip Apolon in Dafne, denimo, prikazuje Dafne, ki poskuša uiti Apolonu v lovorjevo drevo. Da bi bil priča njeni preobrazbi, se mora opazovalec sprehoditi okrog kipa. S tem mu umetnik onemogoči, da bi ga opazoval samo z enega mesta. Tak tip pomnoženih gledišč je bil v manierističnem kiparstvu sicer običajen, vendar je Bernini pri svojih delih šel še dlje. Davida, ki ga je prav tako naredil za Borgheseja, je prikazal v trenutku, ko vrže kamen v namišljenega Goliata, ki je navidezno za opazovalcem kipa.
Virtuoznosti oblikovanja in zamisli je dodal še pripravljenost uporabiti različne vrste marmorja, oblike kipov pa je poudaril še s tem, da jih je kombiniral s slikarstvom in arhitekturo. S svojo spretnostjo je zbudil pozornost papeža Urbana VIII. in ta ga je leta 1629 povzdignil v glavnega arhitekta bazilike sv. Petra – v njej je izdelal baldahin nad oltarjem, prestol sv. Petra in ovalne kolonade okrog Trga sv. Petra. Rim je obogatil še s številnimi vodnjaki, cerkvami in palačami in mu skupaj z Borrominijem, Cortono in drugimi dal baročni pridih.
Urbanov naslednik Inocenc X. ni bil navdušen nad Berninijem, vendar mu tudi v njegovem času ni zmanjkalo naročil. Takrat je ustvaril kip Zamaknjenje sv. Terezije Avilske v cerkvi Santa Maria della Vittoria ter vrsto doprsnih portretov, ki so kazali njegovo sposobnost, da ujame značaj portretiranca. Leta 1665 je odšel v Pariz – Ludik XIV. je hotel izkoristiti njegovo arhitekturno znanje, vendar je izdelal samo kraljev doprsni portret.
Bernini je bil sicer najbolj znan po zlivanju različnih medijev, zaradi katerega so bili njegovi kipi dinamični kot slike, arhitektura pa je izražala plastičnost kipov. Potem ko je umrl, njegova dela niso bila več tako priljubljena in generacije poznejših umetnikov, ki so imele raje bolj klasične sloge, so ga skoraj izobčile iz umetnostnega panteona.
Dogodki na današnji dan:
1810 Generalni intendant Ilirskih provinc je izdal odlok o odpravi Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu.
1863 Rodil se je Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj. Njegovo najbolj znano delo je Cavalleria Rusticana (umrl 1945).
1912 Umrl je britanski astronom sir George Darwin, ki je postavil teorijo, da je bila Luna nekoč del Zemlje (rojen 1845).
1913 Rodil se je režiser František Čap (umrl leta 1972). Čeprav je bil češkega rodu, je svoje največje filme posnel v Sloveniji. Najbolj znani so Vesna, Ne čakaj na maj, Kruh in sol, Naš avto in dokumentarni film Piran.
1941 V zgodnjih jutranjih urah so japonska letala napadla ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na Havajih.
