7. marec

7. marca 238 pr. n. š. so na shodu svečenikov v čast Ptolomeja III. Eueregetesa in njegove žene Berenice v Tanisu razglasili dvojezični Dekret iz Canopusa, ki je bil v grški, demotski in hieroglifni pisavi zapisan na Plošči iz Tanisa.

Z njim so ukazali, naj bo vsako četrto leto prestopno, s čimer bi odpravili težave s posameznimi verskimi prazniki, ki so jih zaradi napak v koledarju praznovali na napačne dneve. A s tem ni bilo nič, ker so se Egipčani močno upirali spremembi. Reformo tega aleksandrinskega koledarja so uspešno izvedli šele za časa rimskega cesarja Oktavijana Avgusta 25 pr. n. š. Egipčanski in tudi drugi astronomi so egipčanski koledar, ki je sicer starejši od aleksandrinskega, uporabljali še v srednjem veku, saj jim je z enakomernim številom dni v mesecih in letu olajšal izračune. Taka pravilnost je bila še toliko bolj dobrodošla v svetu, ki ni poznal arabskih številk in ničle.

Dekret iz Canopusa je bil v treh jezikih zapisan na več kremenastih plošč, postavljenih v različnih svetiščih. Vrh kamna je bil zaokrožen, vanj pa so bili vrezani verski simboli. Pod njimi je bilo na zgornji polovici plošče 37 vrstic besedila v hieroglifih in pod njimi 67 vrstic besedila v grški pisavi. Demotsko besedilo je bilo v 74 vrsticah zapisano na desnem robu. Tja naj bi ga avtorji plošče po nekaterih domnevah namestili zato, da bi bilo manj vidno, ker niso hoteli, da bi ga opazili egipčanski domačini, ki so demotski jezik uporabljali v vsakdanjem govoru.

V sodobnem času se je izkazalo za izredno koristno predvsem dejstvo, da so dekret zapisali v treh jezikih in pisavah. Zato so jezikoslovci laže razbrali predvsem egipčanske hieroglife, napisi pa so pripomogli tudi k boljšemu razumevanju drugih dveh jezikov. S proučevanjem Plošče iz Tanaisa so predvsem potrdili izsledke lingvistov, ki so proučevali Kamen iz Rosette, najden trideset let prej, na njem pa so bila prav tako besedila v treh pisavah. Prvi kamen je aprila 1866 v San al Hagarju (nekdanjem Tanisu) v Egiptu odkrila skupina nemških arheologov, pozneje pa je postal last Egiptovskega muzeja v Kairu. Nato so odkrili še eno kopijo, ki jo hrani londonski Britanski muzej.

Dogodki na današnji dan:

1274 Umrl je italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvinski, glavni predstavnik srednjeveške sholastike (rojen 1224 ali 1225).

1765 Rodil se je francoski izumitelj Joseph Nicéphore Niepce, ki mu je prvemu uspelo stabilizirati fotografski posnetek (umrl 1833).

1850 Rodil se je filozof in politik Tomaš Garrigue Masaryk, ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške (umrl 1937).

1861 Na Verdu pri Vrhniki se je rodil slovenski slikar Jožef Petkovšek, začetnik eksistencialno občutenega slikarstva, imenovanega temni modernizem (umrl 1898).

1872 Rodil se je nizozemski slikar Piet Mondrian, vodilni predstavnik gibanja de Stijl, ki je s svojimi deli vplival na umetnost, arhitekturo in grafično oblikovanja dvajsetega stoletja (umrl 1944).
1908 Rodila se je italijanska filmska igralka Anna Magnani (umrla 1973).