8. februar

Ljubljana – Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil 3. decembra leta 1800 v kmečki družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine Prešeren in Šimna Prešerna.

France je moral komaj osemleten zapustiti rodno Vrbo, kamor se je poslej vračal le še med počitnicami, pa še to ne prav pogosto. Prešeren se je najprej preselil k staremu stricu Jožefu, ki je bil župnik na Kopanju pri Grosupljem. Jožef ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil dovolj priden in nadarjen, da je z lahkoto izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo.

Tretji razred normalke je pesnik obiskoval v Ljubljani. Pomanjkanja ni trpel, saj si je pomagal z inštrukcijami manj nadarjenim sošolcem. Prešeren je v Ljubljani spoznal nekaj ljudi, ki so ga pozneje tako ali drugače spremljali vse življenje: Andreja Smoleta, Blaža Crobatha, Miho Kastelica, Matijo Čopa in tudi "menišiča" Antona Martina Slomška. Nekako v teh letih je Prešeren spoznal, da ni poklican za tisto, kar si je njegova mati Mina najbolj želela, za duhovnika. Vse bolj ga je mikalo pravo, zato se je odločil za Dunaj, kjer se je vpisal v tretji letnik filozofije. Po takratnem šolskem sistemu je bil to pogoj za študij prava.

Leta 1828 je nastopil prvo službo

Mladi doktor prava leta je 1828 nastopil prvo službo pri odvetniku Leopoldu Baumgartnerju. Morda je naključje, ali pa tudi ne, da je Prešernov prvi šef v tedanji Ljubljani veljal za svobodomisleca, "freigeista". Tudi Prešerna bi lahko označili tako, zlasti če upoštevamo njegov ohlapen odnos do vere ter državne in cerkvene politike. Mati se ni nikoli sprijaznila z advokatsko službo, ki je bila po njenem mnenju moralno vprašljiva in zato bogu ne prav dopadljiva. France je kmalu začel delati še kot brezplačni praktikant pri državnih uradih, da bi si tako povečal možnosti za stalno zaposlitev.

V pesniškem polu njegovega življenja so se takrat začeli dogajati usodni premiki. Matija Čop, morda najbolj izobraženi Slovenec tistega časa, se je naposled vrnil v Ljubljano in se začel živahno družiti s Prešernom. Čopova izjemna teoretska podkovanost in predvsem jasno usmerjen pogled v nujnost razvoja literature v slovenskem jeziku sta se ujela s Prešernovim pesniškim darom in željo, da bi se slovenščina čim prej kultivirala, da bi se lahko Slovenci z njo enakovredno postavili ob bok Nemcem in drugim narodom.

Sonetni venec

Nekako v tistem času, ko se je Prešeren suvereno sprehajal po pesniških poteh, mu je na vsakdanjih poteh prišla nasproti Julija Primic, mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine, ki je za dolga leta postala pesnikova neuslišana muza. Sad te ljubezni je Sonetni venec, ki izide leta 1834 kot posebna priloga Ilirskega lista, in v njej znameniti magistrale, sestavljen iz črk, ki skupaj povedo posvetilo Primicovi Julji.

Črno leto

Leto 1835 je bilo za Prešerna bržkone eno najbolj črnih. Umrl je stric Jožef, edini iz družine, ki ga je ves čas podpiral, od otroštva na Kopanju najprej. Julija Primic se je zaročila oziroma se je tako odločila njena mati, pa tudi dekle do pesnika ni kazalo posebne naklonjenosti. V valovih Save pri Tomačevem je utonil Matija Čop. Čopova smrt je pesnika pahnila v dotlej najglobljo življenjsko krizo; čez mero se je vdajal alkoholu, zanemarjal je delo v odvetniški pisarni, kot upravitelj Čopove zapuščine je popolnoma odpovedal, po nekaterih pričevanjih naj bi celo razmišljal o samomoru.

Ob strani mu je stala Ana Jelovšek

Ob strani vseh teh burnih pretresov vse bolj resigniranega pesnika je ves čas stala mlada Ana Jelovšek. Prešeren jo je, komaj trinajstletno, spoznal v hiši Crobathovih, kjer je bila guvernanta. Kasneje se je med njima razvila zveza, ki na eni strani morda pomeni edino pravo Prešernovo erotično izkušnjo, na drugi pa pesnikov dokončni moralni in človeški propad. Prešeren je bil plah in zavrt človek, Ana pa živahno in precej brezbrižno dekle; njune tri nezakonske otroke je dala v rejo.

Pesniški dar pa v njem ni popolnoma ugasnil. V zadnje pesniško obdobje sodi Zdravljica, pa elegija V spomin Andreja Smoleta, ki jo je napisal štiri leta po prijateljevi smrti. Z Zdravljico je imel kar nekaj težav; dvorni cenzor Fran Miklošič je namreč zavrnil tretjo in četrto kitico, Prešeren pa tako okrnjene pesmi ni hotel objaviti. Počakal je še nekaj let in jo, po pomladi narodov, leta 1848 objavil v Bleiweisovih Novicah. Urednik je takrat naši sedanji himni namenil rezervno mesto na naslovnici Novic, prednost pa je namenil nekemu besedilu, ki je danes, tako kot njegov avtor, anonimno.

Zadnja leta Prešernovega življenja so bila pesniško bolj plodna. Napisal je pesmi Judovsko dekle, Orglar, Od železne ceste, V spomin Matiji Čopu in Neiztrohnjeno srce, ki je nekakšen pesnikov labodji spev. Veliko energije je namenjal izdaji svojih Poezij. Istega dne, ko so na Dunaju dovolili tisk njegovih Poezij, torej 22. julija 1846, so Prešernu odobrili advokatsko mesto. Novo, že šesto prošnjo je poslal za razpisani mesti v Postojni in Kranju, sodna oblast pa ga je poslala na Gorenjsko.

Zadnji pesnikovi dnevi

Poleti je umrl še zadnji od njegovih prijateljev dr. Blaž Crobath. Bolehal je za isto boleznijo, ki je čez nekaj tednov položila v posteljo tudi pesnika Prešerna, cirozo jeter. Zadnji pesnikovi dnevi niso bili lahki, bil je brez denarja, na vseh koncih dolžan denar, tako da otrokoma in Ani ni imel kaj zapustiti, le v oporoki ju je priznal za svoja. Umrl je v četrtek, 8. februarja 1849.

Dogodki na današnji dan:

1751 Umrl je italijanski kipar Niccolò Salvi, čigar največja mojstrovina je poznobaročni rimski vodnjak Fontana di Trevi (rojen 1697).

1795 Rodil se je nemški kemik Friedlieb Ferdinand Runge, ki velja za utemeljitelja papirne kromatografije, ene od zelo uporabljanih analitskih metod za ločevanje ali analizo zmesi spojin (umrl 1867).

1828 Rodil se je francoski pisatelj znanstvenofantastičnih romanov Jules Verne (umrl 1905).

1834 Rodil se je ruski kemik Dimitrij Mendelejev, ki je kemijske elemente razvrstil v periodni sistem (umrl 1907).

1849 V Kranju je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren (rojen 1800).

1869 Rodil se je slovenski zdravnik in dobrotnik Ivan Oražen (umrl 1921).

1874 V St. Peterburgu so premierno izvedli opero Boris Godunov Modesta Musorgskega.