Tiskane izdaje
Neke viharne januarske noči je menih potrkal na vrata gradu Monako, ki je ležal ob obali Sredozemskega morja na trdni pečini, ki se iz morja dviguje na meji med Italijo in Francijo, in prebivalce zaprosil za zavetje. Nič hudega sluteči prebivalci so domnevnemu duhovniku in tovarišem odprli vrata, ti pa so jih takoj napadli. Tako je Francisco Grimaldi, imenovan tudi Zahrbtnež, 8. januarja 1297 osvojil Monako, potomci pa so ga v svojih rokah obdržali do danes.
Monako je takrat imel že dolgo zgodovino. Že stopetdeset let pred našim štetjem so zaliv za pristanišče uporabljali Grki, poimenovali so ga Monoikos, v rimskem času se je imenoval Monako. V dvanajstem stoletju našega štetja ga je rimsko-nemški cesar podaril republiki Genovi, ki je bila v tistem času pomembno trgovsko središče. Pozneje so se za Monako bojevali cesarju naklonjeni gibelini in papežu naklonjeni gvelfi. Gibelini so bili v premoči vse, dokler se mesta ni polastil bojeviti gvelf Grimaldi in se imenoval za kneza.
Franciscu Grimaldiju in njegovim nič manj bojevitim potomcem se je, kljub poskusim drugih knezov, da bi se polastili njihove kneževine, uspelo obdržati na koščku sredozemske obale. Družini je večkrat grozilo, da bo izumrla, vendar ji je s pretkano ženitveno politiko vedno uspelo zagotoviti nasledstvo na prestolu in zavezništvo z močnejšimi plemiči. Leta 1489 je francoski kralj tudi uradno potrdil neodvisnost Monaške kneževine.
Zlati čas Monaka se je začel v obdobju »Belle-Époque«, ko sta monaški knez Karel III. Grimaldi in mati Charlotte izkoristila čudovit pogled na morje, ki ga je ponujala monaška obala, in bližino mondene Nice ter leta 1865 v Monaku zgradila razkošno igralnico. Že štiri leta po ustanovitvi je igralnica prinašala tak dobiček, da je knez Karel lahko svoje podložnike oprostil plačila davkov. Takrat je v Monaku cvetela tudi kultura, saj so se na odru opere v Monte Carlu vsak dan vrstili nastopi največjih umetnikov tistega časa. Monako je hitro postal zbirališče bogatašev v iskanju zabave, in to je še danes.
Dogodki na današnji dan:
1324 Umrl je beneški trgovec, pustolovec in svetovni popotnik Marko Polo. Sedemnajst let je preživel na Kitajskem in izkušnje popisal v delu Il milione (rojen 1254).
1337 Umrl je italijanski slikar in arhitekt Giotto di Bondone, eden največjih predstavnikov evropske likovne umetnosti, ki je v slikarstvo uvedel precej novosti, ki so se odrazile v renesansi (rojen 1266).
1587 Rodil se je nizozemski astronom Johannes Fabricius, ki naj bi v letih 1610/11 prvi opazoval sončne pege in prvi objavil podatke o njihovem opazovanju (umrl 1615).
1642 V svoji vili blizu Firenc je popolnoma slep in v hišnem priporu umrl italijanski matematik, filozof, fizik in astronom Galileo Galilei (rojen leta 1564).
1819 Umrl je slovenski pisatelj in prosvetitelj Valentin Vodnik (rojen 1758).
1935 Rodil se je ameriški pevec, kralj rock'n'rolla, Elvis Presley (umrl 1977).
