Tiskane izdaje
8. septembra 1713 je papež Klemen XI. objavil bulo Unigenitus dei filius, v kateri je obsodil janzenizem, disidentsko versko gibanje v Franciji. Z objavo doktrine se je v državi začelo doktrinarno nasprotje, ki se je obdržalo dolgo v 18. stoletje, ujemalo pa je z bojem francoske cerkve za avtonomijo, imenovanim galikanizem, in z nasprotovanjem francoskih vrhovnih sodišč kralju.
Bulo Unigenitus, ki je obsodila 101 teološko trditev, ki jih je janzenistični pisec Pasquier Quesnel zbral v knjigi Réflexions morales, so izdali na zahtevo kralja Ludvika XIV., ki je želel zatreti janzenizem. Vladarju je uspelo zagotoviti začetno podporo buli, vendar so jo nekateri škofi pod vodstvom pariškega nadškofa in kardinala Louisa-Antoina de Noaillesa zavrnili. Pariško vrhovno sodišče jo je sprejelo le z zadržki. Janzeniste so podpirali nekateri sodniki, ki so imeli bulo za nezaželeno papeževo vmešavanje v zadeve francoske cerkve. Kralj se je zato zaradi podpore papežu in francoskim škofom, ki so sprejeli bulo, znašel v hudem sporu z vrhovnimi sodišči.
Nasprotja so se po smrti Ludvika XIV. leta 1715 še stopnjevala. Leta 1717 so se štirje škofi zaradi nje pritožili prihodnjemu ekumenskemu koncilu, ki naj bi po njihovem imel oblast nad papežem. Učinkovito nasprotovanje škofov se je vendarle končalo s smrtjo kardinala de Noaillesa leta 1729, zelo hud udarec pa so janzenisti doživeli naslednje leto, ko je kralj spremenil bulo v državni zakon in duhovnikom, ki bi ga zavrnili, zagrozil z odvzemom posesti.
Zadnje poglavje spora se je dogajalo v letih 1749–1754, in sicer v zvezi z izdajanjem "billets de confession". To so bile listine, s katerimi so izražali privrženost buli, pred pariškim nadškofom pa so jih morali podpisati domnevni janzenisti. Če bi zavrnili, bi jim cerkev odrekla poslednje zakramente in pokop v blagoslovljeni zemlji. Listinam se je uprlo pariško vrhovno sodišče, ki je z izgonom in zasego imetja zagrozilo vsakemu duhovniku, ki bi vernim odrekel poslednje zakramente. Kralj Ludvik XV. je leta 1754 končno sklenil spor tako, da je preprosto prepovedal njegovo nadaljevanje.
Dogodki na današnji dan:
1157 Rodil se je angleški kralj Rihard Levjesrčni (umrl 1199).
1380 Rusi so v bitki pri Kulikovu premagali vojsko kanata Zlate horde in tako dokazali, da so ruske dežele čedalje bolj neodvisne od Mongolov.
1841 Rodil se je češki skladatelj Antonin Dvořák, poleg Smetane najznačilnejši predstavnik češke glasbe, neoromantik in ustvarjalec češke nacionalne glasbene šole (umrl 1904).
1897 Rodil se je ameriški pevec in kitarist Jimmie Rodgers, eden od pionirjev ameriške country glasbe, znan kot Pojoči zavirač, ker je nekoč delal na železnici (umrl 1933).
1902 V Ljubljani se je končal prvi shod slovenskih katoliških nepolitičnih društev, na katerem so posvetili veliko pozornosti telovadnim krožkom, ki so se pozneje preoblikovali v telovadno društvo Orel, vprašanju izseljenstva ter ustanavljanju nabožnih, rokodelskih, ženskih, dobrodelnih, izobraževalnih in podobnih društev.
1907 Papež Pij X. je izdal encikliko Pascendi Dominici Gregis, v kateri je obsodil prepletanje sodobne znanosti in vere.
