9. februar

Čeprav je Japonska uradno imela cesarja, je bila oblast med letoma 1192 in 1867 dejansko v rokah dednih vojaških diktatorjev šogunov, njihova vladavina pa se je imenovala šogunat.

Izraz šogun se je sprva uporabljal za vojaške poveljnike, ki jih je cesar v osmem in devetem stoletju pošiljal v vojne proti plemenom Ezo na severu države. Najvišji bojevniški čin seidži tajšogun (generalisimo, ki premaguje barbare) je prvi dobil poveljnik

Tamuramaro Sakanue, skrajšanega v šogun pa pozneje vsi voditelji šogunata. Šogunat je bil pravno sicer podrejen cesarju, šogunova pooblastila pa so bila omejena na poveljevanje oboroženim silam, a ker je zaradi izrazito fevdalnega značaja družbe nadzor nad vojsko postal sinonim za nadzor nad državo, je cesar v Kjotu postal zgolj simbol moči, ki je bila dejansko v šogunovih rokah.

Leta 1185 si je vojaško oblast na Japonskem prilastil samurajski voditelj Joritomo Minamoto (umrl 9. februarja 1199). Sedem let pozneje je dobil naslov šoguna in v Kamakuri ustanovil prvi šogunat z vso vojaško, upravno in sodno oblastjo. Svoje poveljnike je imenoval za guvernerje pokrajin in oskrbnike posestev, na katera so bile razdeljene pokrajine, ter tako vzpostavil učinkovito obliko vladavine.

Po propadu kamakurskega šogunata leta 1333 je poveljnik Takaudži Ašikaga utemeljil drugi šogunat, ki je večini Japonske vladal do leta 1573, središče njegove moči pa je bilo v cesarskem Kjotu. Toda vojaški guvernerji šugi so čedalje bolj spodkopavali njegovo oblast in mu jo nazadnje prevzeli. Leta 1603 je poveljnik Iejasu Tokugava vzpostavil tretji šogunat s središčem v Edu (današnji Tokio). To je bila najmočnejša in izrazito centralistična osrednja vlada, ki jo je Japonska kdaj doživela.

Šogunat si je podredil cesarja, pokrajinske guvernerje in verske ustanove. Tako je bilo vse do srede 19. stoletja, ko se tokugavskemu šogunatu kljub drastičnim reformam ni uspelo obdržati na oblasti. Leta 1867 je bil zadnji šogun Jošinobu prisiljen izročiti civilno in vojaško oblast cesarju. Kljub temu je bila osrednja uprava, ki jo je šogunat razvil v Edu, podlaga za novo cesarsko vlado s konca 19. stoletja.

Dogodki na današnji dan:

1573 Pri Stubici so se spopadli vojska upornih kmetov pod vodstvom Matije Gubca in fevdalne čete podbana Alapija. Po štirih urah ogorčenih bojev je bila kmečka vojska poražena.

1871 Rodil se je slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar (umrl 1962). Njegova najbolj znana dela so Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Strici in Gospod Hudournik.

1880 Rodil se je irski pesnik in pripovednik James Stephens, ki je svoj panteistični pogled na svet izražal v sočutnih pesmih o živalih in v pripovedkah, ki jih je umestil v dublinska predmestja, v katerih je preživel otroštvo (umrl 1950).

1934 Grčija, Turčija, Romunija in Jugoslavija so sklenile balkansko antanto, ki naj bi skrbela za obrambo članic pred zunanjimi napadi, vendar se ni mogla upreti naraščajočemu nemškemu gospodarskemu in političnemu vplivu ter vojaškemu napadu sil osi.