Tiskane izdaje
Na današnji dan leta 1704 je umrl kitajski učenjak Yan Ruoju, ki je deloval v zgodnjem obdobju dinastije Ching in dokazal, da je petindvajset poglavij enega od petih klasičnih del konfucijanske filozofije Shu Jing, po katerem so se kitajski vladarji ravnali več kot tisoč let, ponarejenih.
Naslov dela bi lahko prevedli kot klasika zgodovine, gre pa za zbirko dokumentarnih zapisov o dogodkih v pradavni zgodovini Kitajske. Čeprav je bilo nekaj poglavij pozneje ponarejenih, izvirni deli spadajo med najstarejše zapise te vrste. Shu Jing ima 58 poglavij in 33 je menda izvirnih. Prvih pet vsebuje izreke in opise dejanj kitajskih cesarjev, kot sta bila Yao in Shun, ki sta vladala v legendarni zlati dobi. Od šestega do devetega poglavja je besedilo posvečeno dinastiji Xia, katere zgodovinskosti še niso popolnoma potrdili, naslednjih sedemnajst poglavij pa opisuje dinastijo Shang in njen zlom leta 1122 pr. n. š. Za propad dolžijo zadnjega shangovskega vladarja, ki ga delo predstavlja kot skrajno nasilnega, neusmiljenega in pohotnega. Zadnjih 32 poglavij opisuje dinastijo Zhou, ki je na Kitajskem vladala do leta 771 pr. n. š.
Shu Jing domnevno izhaja iz zgodnjega obdobja dinastije Zhou, vendar je v obdobju pretresov, ki so sledili koncu dinastije Han leta 220, od njega ostalo le 29 poglavij (33 jih je pozneje nastalo zaradi razpolovitve dveh). V četrtem stoletju se je od nekod pojavila kopija šestnajstih poglavij »starodavnega besedila«, ki jim je bilo dodanih še devet poglavij. Tedanji učenjaki so jih sprejeli kot avtentične. Tako nastalih 54 poglavij (pozneje so jih nekaj razdelili, da jih je bilo nazadnje 58) je postalo eden od temeljev kitajske državnosti.
Yana je verodostojnost dela začela zanimati že zelo zgodaj in dobra tri desetletja je posvetil natančni analizi teksta, ugotovitve pa je pozneje objavil pod naslovom Preiskava o avtentičnosti starodavnega besedila Shu Jing. Z zgodovinskimi in jezikoslovnimi metodami je dokazal, da so bila v četrtem stoletju dodana »starodavna besedila« ponarejena, in prispeval k vnovičnemu kritičnemu pretresu kitajskega klasičnega obdobja.
Dogodki na današnji dan:
1386 V bitki pri Sempachu je vojska švicarske konfederacije premagala čete avstrijskih Habsburžanov.
1648 Rodil se je baročni izdelovalec orgel Arp Schnitger, ki je s svojimi imenitnimi glasbili navdušil tudi Johanna Sebastiana Bacha (umrl 1719).
1737 Umrl je zadnji medičejski veliki vojvoda Toskane Gian Gastone de'Medici (rojen 1671).
1762 Ruska garda je za rusko carico oklicala Katarino Veliko.
1879 Rodil se je italijanski skladatelj Ottorino Respighi, ki je v italijansko resno glasbo vnesel rusko orkestralno barvitost in harmonijsko tehniko Richarda Straussa (umrl 1936).
1932 Umrl je ameriški izumitelj in prvi proizvajalec varnostnega brivnika King Camp Gillette (rojen 1855).
1980 V Riu de Janeiru je umrl brazilski pesnik in lirik Vinícius de Morais, najbolj znan po pesmi A Garota de Ipanema (Dekle iz Ipaneme), ki jo je napisal skupaj s skladateljem Antoniom Carlosom Jobimom (rojen 1913).
