Tiskane izdaje
9. marca 1814 se je rodil ukrajinski pesnik, slikar in mislec Taras Ševčenko, ki je imel eno glavnih vlog v ukrajinskem narodnem preporodu 19. stoletja.
Ševčenko, ki se je rodil kot tlačan, je že zgodaj v mladosti osirotel. Njegov gospodar je opazil, da je nadarjen, in ga poslal za vajenca k slikarju ikon in fresk. Leta 1838 je nekaj ruskih in ukrajinskih intelektualcev na pobudo slikarja Brjulova v St. Peterburgu priredilo loterijo in zbralo denar, da so ga lahko odkupili. Nato se je vpisal na likovno akademijo in jo leta 1845 končal.
Še med študijem, leta 1840, je objavil prvo literarno delo, kratko zbirko romantičnih pesmi z naslovom Kobzar (Narodni pevec), s katero se je uveljavil kot pesnik. Folklorizem njegovih zgodnjih stvaritev in idealizacija kozaškega življenja sta se kmalu umaknila družbenokritični poeziji, ki je prerokovala uporništvo. Ševčenko je od leta 1840 v pesmih obsojal tlačanstvo in rusko avtokracijo ter poveličeval bratstvo slovanskih narodov. Leta 1847 so ga v Kijevu aretirali pod obtožbo, da pripada skrivni Bratovščini Cirila in Metoda. Policija je med preiskavo našla njegove satirične pesmi, med katerimi je bil vse prej kot laskav portret carja Nikolaja I. in njegove žene. Obsodili so ga na vojaško službo v srednji Aziji in mu posebej prepovedali pisati in slikati, vendar se zadnjega ni držal. Izpustili so ga šele 1857., a mu niso dovolili, da bi se vrnil v Ukrajino, zato se je naselil v St. Peterburgu in tam marca 1861 umrl.
S prispevkom h kulturi in nacionalni zavesti Ukrajincev si je prislužil sloves ukrajinskega narodnega pesnika. V svojih občutenih pesniških delih je ljudski govor povzdignil v literarni jezik, z vizijo ljudskega prava in demokracije pa je vplival na več generacij političnih aktivistov. Ukrajinski domoljubi so po njegovi smrti prenesli posmrtne ostanke v bližino Kaniva v Ukrajini, ki je takoj postal neke vrste romarsko središče. Ševčenkov kult se je krepil vse 20. stoletje, saj so ljudje v njem videli simbol narodne kulture in državnosti.
Dogodki na današnji dan:
886 Rodil se je vodilni astrolog muslimanskega sveta Albumazar, ki je postal znan predvsem po teoriji, da se bo svet, ki je nastal ob konjunkciji sedmih planetov v prvem stadiju ovna, končal ob enaki konjunkciji v zadnjem stadiju ribe (rojen 787).
1202 Umrl je norveški kralj Sverrir Sigurdsson, ena od najbolj znanih osebnosti srednjeveške Norveške, ki je s tem, da je razširil oblast monarhije in omejil privilegije Cerkve, spodbudil ljudske vstaje, ki se niso polegle do leta 1217 (rojen 1149).
1907 Rodil se je francoski filozof in zgodovinar verstev romunskega rodu Mircea Eliade (umrl 1986).
1931 V Leipzigu so preizkusili prvi elektronski mikroskop, ki je omogočil 12.000-kratno povečavo.
1934 Rodil se je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, prvi Zemljan, ki je leta 1961 poletel v vesolje (umrl 1968).
1956 Umrl je nemški jezikoslovec Paul Kretschmer, ki je proučeval najzgodnejšo zgodovino in medsebojne odnose indoevropskih jezikov ter pokazal, kako so nanje vplivali neindoevropski jeziki, denimo, etruščanski (rojen 1866).
