Tiskane izdaje
To je le nekaj trditev avstralskega antropologa Petra McAllistra, ki v delu Manthropology ugotavlja, da je moderni človek fizično pravzaprav vse slabši in se ne more primerjati s svojimi davnimi predniki.
"Človek današnjega časa je pravzaprav fizično šibkejši od vseh prednikov. Ti bi ga danes z lahkoto premagali v številnih atletskih disciplinah, zlasti v teku in skoku. Naši predhodniki so bili enostavno bolj robustni in močni, čemur je botrovalo predvsem neprimerljivo težje fizično delo, ki so ga opravljali dan za dnem," je zapisal avstralski antropolog.
McAllister je v svojem delu med drugim preučeval hitrost avstralskih Aboriginov. Več kot 20.000 let stari fosili, ki so jih našli v enem od avstralskih jezer, namreč pričajo, da so avstralski domorodci bosi in po mehkem terenu dosegali hitrost najmanj 37 kilometrov na uro. Za primerjavo: Bolt si je zmago na 100 metrov na SP v Berlinu pritekel s hitrostjo 42 kilometrov na uro. McAllister je zato prepričan, da bi Aborigini iz tistega časa z današnjo opremo, v šprintaricah in na atletski stezi, dosegli hitrost vsaj 45 kilometov na uro.
Avstralski strokovnjak je svoje ugotovitve podprl tudi s primerom plemena Tutsijev iz Ruande. Že leta 1905 je njihove zmogljivosti dokumentiral nemški antropolog, ko so mladi fantje med obredom iniciacije v višino skakali tudi do 2,52 metra, kar je sedem centrimetrov več od svetovnega rekorda Javierja Sotomayorja. "Med sprejemom v svet odraslih morajo fantje preskočiti svojo višino, sicer jih pleme ne smatra za prave moške. Tutsiji ta obred izvajajo že stoletja, zato so razvili odlične sposobnosti za skok v višino, verjetno precej boljše, kot jih imajo danes najboljši atleti," je še zapisal McAllister.
Avtor je prepričan tudi v veliko fizično moč neandertalk. "Če bi neandertalke trenirale v današnjem času, bi dosegle približno 90 odstotkov fizične mase, ki jo je na vrhuncu svoje kariere imel Arnold Schwarzenegger. Zaradi drugačne fizionomije in nižjih ramen pa bi ga gotovo premagale v 'lomljenju rok'," meni McAllister.
Od moči naših prednikov pa priča tudi zgodovina sama. Rimski legionarji so opremo težko 40 kilogramov nosili tudi po 60 kilometrov, stara Grčija je imela več kot 30.000 veslačev, ki bi danes kot za šalo osvajali olimpijske kolajne, avstralski Aborigini pa so leseno kopje, precej težje od tistega, ki ga danes mečejo na atletskih štadionih, metali tudi do daljine 110 metrov (11 metrov in pol več kot znaša današnji svetovni rekord).
