Ambulanta za ljubezenske težave

Ena od znamenitosti Alsergrunda, devete dunajske občine, je muzej Sigmunda Freuda. Veliko stanovanje, v katerem je več desetletij živel in sprejemal paciente utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud, je v Berggasse 19. Ta ulica se izteka v Porzellangasse, prav tako znano dunajsko ulico. Na prostranem podstrešju poslopja v Porzellangasse od nedavnega deluje Liebeskummerpraxis (Ambulanta za ljubezenske težave), ki jo vodita Birgit Maurer in Auguste Storkan.

Birgit Maurer, po izobrazbi psihologinja, specialistka za psihoterapijo, in Auguste Storkan, specializirana za svetovanje ljudem, ki imajo v življenju težave, sta bili prepričani, da jima ne bo zmanjkalo dela, če bosta na Dunaju odprli psihološko ordinacijo, specializirano za ljubezenske težave. Njuno osnovno vodilo je bilo, da so ljubezenske težave, podobno kakor smrt bližnjega človeka, zelo stresne za človekovo telo in dušo in da se skoraj vsak človek sreča z njimi vsaj enkrat.

Storkanova in Maurerjeva sta ambulanto odprli sredi prejšnjega leta in se morali hitro spopasti s pravim valom pacientov. »Ljubezenske skrbi nimajo samo najstniki,« mi povesta v svoji ambulanti. »K nama prihajajo ljudje, ki jim ljubezen povzroča težave, ki po pretrganem partnerskem odnosu občutijo bolečino, pa tudi tisti, ki trpijo zaradi samote,« poudarja Storkanova. »Skupni imenovalec večine ljudi, ki jih mučijo ljubezenske težave, je, da se njihovo življenje že več tednov suče okoli težav s partnerjem/partnerico in da so jih tako iztirile, da zanemarjajo svoje poklicne in družbene obveznosti - in same sebe. So depresivni, imajo glavobole, bolečine v trebuhu, težko se koncentrirajo ...,« dodaja Maurerjeva.

Samci, pari in ljubezenski trikotniki

Po pomoč v ambulanto za ljubezenske težave prihajajo večinoma heteroseksualci, nekaj pa je tudi homoseksualcev, moških in žensk. Posebna skupina so ljudje, ki so sami in osamljeni, nimajo nikogar, da bi jih imel rad in bi ga imeli radi, čeprav si tega želijo. Problem je še posebej izražen ob božičnih in novoletnih praznikih, ko je čas družinskih srečanj, topline in bližine, opozarja Storkanova.

Druga skupina ljudi, ki iščejo pomoč, so tisti, ki trpijo zaradi pretrganega partnerskega razmerja, in tisti, ki vztrajajo v razmerju, a iz različnih vzrokov trpijo. Ljudje čutijo, da se med seboj privlačijo in ljubijo, toda ugotavljajo, da njihovo skupno življenje »ne deluje«, Maurerjeva povzema problematiko te skupine. »Imamo tudi, denimo, ženske, do katerih so njihovi partnerji nasilni. Vsaka lahko ima smolo, da naleti na takšnega partnerja, če pa se ji to dogaja s sedmim moškim zapored, je povezano z njo in njenim načinom razmišljanja in vedenja.«

Tretjo skupino tistih, ki poiščejo pomoč, sestavljajo ljudje, ki so se zapletli v ljubezenski trikotnik in to z vseh treh njegovih stranic. Prevarane partnerice oziroma partnerji prihajajo v ambulanto, ker ne vedo, kaj bi morali storiti. Tudi ljudem, ki zagrešijo prešuštvo, ni lahko. Pogosto prihajajo zato, da bi jim pomagali pri odločitvi, ali naj nadaljujejo takšno življenje ali pretrgajo zvezo in vztrajajo v stari. »O tem se ne morejo z nikomer pogovarjati, pri nas pa lahko takoj spregovorijo o svojem problemu,« pravi Storkanova. Tudi tretja oseba v trikotniku je pogosto razočarana. Pregovorna ljubica, ki ji ljubimec nenehno obljublja, da se bo ločil od žene in se preselil k njej, a tega ne stori, lahko ima resne psihološke težave, potrjujeta Storkanova in Maurerjeva.

Enourni pogovor v prvi avstrijski ambulanti za ljubezenske težave stane 70 evrov. Cena očitno ni ovira za pripadnike različnih demografskih in poklicnih skupin, ki iščejo pomoč. Moški in ženske prihajajo v enakem številu, morda je malo več moških. »Imamo najstnike pri šestnajstih, a tudi starostnike pri oseminšestdesetih. Največ pa je starih približno 40 let. To je čas, ko poklicno uveljavljeni in gmotno preskrbljeni ljudje spoznavajo, da pogrešajo človeka, ki bi jim bil blizu. Mnogi pa imajo že od prej slabe izkušnje, pripovedujejo nam o tem, kako navdušeno so se zapletali v ljubezenska razmerja in bili vedno znova razočarani, zato se bojijo, da se bo vse ponovilo. Njim, pa tudi vsem drugim, ki prihajajo k nam, poskušamo pokazati pot v novo prihodnost.«