Ameriški simbol je tudi simbol povrnjene varnosti

New York - Po skorajda osmih letih bo mogoče znova vstopiti na vrh ene od najbolj znanih znamenitosti na svetu, krono Kipa svobode. Zaprli so jo po 11. septembru 2001, po napadu na newyorška dvojčka na drugi strani pristanišča, spet pa jo bodo odprli v soboto, na dan neodvisnosti, 4. julija.

V prihodnjih dveh letih naj bi se na krono, s katere se odpirajo čudoviti razgledi na newyorške nebotičnike, mostove in pristanišče, povzpelo okoli 50.000 obiskovalcev, potem pa jo bodo spet zaprli in začeli prenavljati. Prvega so menda povabili kar predsednika ZDA Baracka Obamo.

Po črnem torku so iz varnostnih razlogov zaprli za javnost ves Kip svobode. Glavno ploskev, podstavek in zunanjo razgledno ploščad so leta 2004 vnovič odprli, krona pa je ostala zaprta. Turisti se lahko od tedaj povzpnejo na vrh podstavka in na spodnjo razgledno ploščad, od sobote pa se bodo lahko sprehodili tudi po 168 ozkih, zavitih stopnicah - do krone s petindvajsetimi okni.

Pred ponovnim odprtjem so sprejeli nabor ukrepov za zmanjšanje tveganja za obiskovalce; ti so se namreč pridušali, da jih vzpon po stopnicah v vročini izčrpava, nekatere sta celo zajeli panika in klavstrofobija, tožili so zaradi vrtoglavice.

Poleg tega stopnišče menda ni zagotavljalo zadostne varnosti v primeru nujne evakuacije. Med drugim bo lahko krono obiskalo le deset ljudi obenem in ne več kot trideset na uro, povečali pa bodo tudi ograjo ob stopnicah.

Pozdravljene, izmučene množice

Kip svobode (Statue of Liberty - s polnim imenom Liberty Enlightening the World ali svoboda osvetljuje svet) ob ustju reke Hudson je eden najpomembnejših ameriških simbolov. Je pozdrav vsem, ki prihajajo v Ameriko. Izdelali so ga leta 1876 ob stoletnici ameriške deklaracije o neodvisnosti. ZDA ga je podarila Francija v znak prijateljstva. Izdelal ga je Frederic Auguste Bartholdi, ogrodje pa je zasnoval Gustave Eiffel.

Kip ima železno ogrodje, ki sloni na štirih jeklenih stebrih, in je prekrit z bakrom. Ženska je visoka 46 metrov in oblečena v dolgo antično obleko. Njena glava je široka tri metre in visoka pet metrov, desna roka z baklo pa je dolga 13 metrov. Bakla je 93 metrov nad morsko gladino. Kip stoji na betonskem podstavku, obloženim z granitom. Njegove temelje obdaja zid v obliki zvezde z enajstimi kraki. Ta zid je del opuščene trdnjave Fort Wood. Podstavek s temelji vred je visok 47 metrov.

Kip predstavlja boginjo svobode, ki v iztegnjeni roki drži baklo (ta je zaprta od leta 1916, ko jo je poškodovala podtaknjena bomba). Na bronasti plošči v temelju so besede pesnice Emme Lazarus iz leta 1883, ki pozdravljajo »izmučene množice, ki hrepenijo po svobodi«. To so videli in iskali v ZDA.

Turiste, ki so pred dnevi obiskali otok Liberty Island, je novica o ponovnem odprtju krone kajpak razveselila. »Zelo rada bi se povzpela na vrh,« je povedala Bonita Voisine iz kraja Naples. »Poleg tega odprtje pomeni, da smo znova varnejši.« (Varnostniki sicer pregledajo potnike pred vkrcanjem na trajekte in nato še enkrat, preden obiščejo muzej ali se povzpnejo na vrh podstavka.)

Susan Horton iz Greensboroja v Severni Karolini je dodala: »Odprtje krone pomeni, da so pristojni prepričani o varnosti obiska. In razgled bo zagotovo čudovit.« Philip Bartush iz Sydneyja v Avstraliji se je povzpel do najvišje možne točke in se ozrl proti kroni. Vzpon do nje bi bil poseben izziv, je menil, še zlasti ker bi ga na koncu nagradili čudoviti razgledi.

Čez dve leti delno zaprtje kipa

Po dveh letih bodo krono spet zaprli in jo začeli obnavljati, s čimer naj bi ji zagotovili trajno varnost in zaščito. Zaradi obnovitvenih del bodo morda zaprli tudi druge dele kipa, muzej pa naj bi ostal odprt. Ko bo prenova končana, si bo lahko krono ogledalo približno sto tisoč obiskovalcev na leto.

Za prostorsko ureditev na otoku Ellis Island, zgodovinskem središču priseljencev v newyorškem pristanišču, bo država namenila 25 milijonov dolarjev. Med drugim bodo utrdili leta 1908 zgrajeno stavbo za prtljago in nastanitev, v kateri so bili priseljenci, ki so čakali na vrsto za obravnavo, obnovili pa bodo tudi šeststo metrov načetega zidu ob morju.

Več delov otoka je še vedno zaprtih za javnost, med drugim porušena bolnišnica, mrtvašnica in oddelki za nalezljive bolezni, kjer so bolni priseljenci ozdraveli, preden so lahko začeli novo življenje v Ameriki, ali pa umrli. Ameriško notranje ministrstvo je sporočilo, da ima štirideset odstotkov ameriških državljanov prednike, ki so se morali pred prihodom v ZDA ustaviti na otoku Ellis Island.

Iz sredine tiskane izdaje Dela